Pri predmetu “Patološka fiziologija”, ki jo poučujejo na Fakulteti za farmacijo in Medicinski fakulteti, se študentje učimo o kompleksnih mehanizmih bolezni in motenj v delovanju človeškega telesa. Predmet omogoča razumevanje procesov, ki stojijo za boleznimi, kot je sladkorna bolezen, ter prepoznavanje in obravnavanje teh nepravilnosti v klinični praksi.
Sladkorna bolezen, znana tudi kot diabetes mellitus, je skupina presnovnih motenj, ki se kažejo kot kronično povišan krvni sladkor oziroma kronična hiperglikemija. Hiperglikemijo diagnosticiramo z merjenjem koncentracije glukoze v krvi na tešče, ki mora biti večja od 7,0 mmol/l, ali z oralnim glukoznim tolerančnim testom (OGTT), kjer mora biti koncentracija glukoze dve uri po zaužitju standardizirane količine glukoze večja od 11 mmol/l.
Patofiziologija, vzroki in klinični znaki sladkorne bolezni
Sladkorna bolezen je posledica pomanjkanja učinkov inzulinaInzulin je hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka,... More, kar vodi do hiperglikemije in drugih presnovnih motenj. Pogosto je povezana s presnovnim sindromom, ki vključuje tudi visok krvni tlak, motnjo presnove lipidov in trebušno debelost, kar povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni.
Vzroki za sladkorno bolezen vključujejo poškodbe β-celic v Langerhansovih otočkih, ki se nahajajo v trebušni slinavki ali motnje v delovanju inzulinaInzulin je hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka,... More v tarčnih celicah. Najpogostejši obliki sladkorne bolezni sta tip I in tip II.
Klinični znaki sladkorne bolezni vključujejo glukozurijo (prisotnost glukoze v urinu), žejo, občutek suhih ust, poliurijo (pogosto uriniranje), utrujenost in akutne ali kronične zaplete.
Sladkorna bolezen tip I
Sladkorna bolezen tipa I je avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napade β-celice trebušne slinavke. Običajno se pojavi pri mladih, povprečna starost ob odkritju je med desetim in petnajstim letom. Genetski dejavniki igrajo pomembno vlogo, vendar je potreben še okolijski sprožilec, kot so virusne okužbe. Bolezen se ne pokaže takoj, saj propadanje β-celic traja nekaj let, in je brez zdravljenja z inzulinom smrtna.
Sladkorna bolezen tip II
Sladkorna bolezen tipa II je najpogostejša oblika, ki prizadene predvsem starejše ljudi, vendar se vse pogosteje pojavlja tudi pri mlajših zaradi nezdravega načina življenja. Znaki in simptomi se pojavijo postopoma in pogosto ostanejo neopaženi do rutinskega pregleda. Povezana je z debelostjo in ima močan dedni dejavnik. Tip II vključuje neodzivnost tarčnih celic na inzulinInzulin je hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka,... More in motnje v izločanju inzulinaInzulin je hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka,... More.
Akutni zapleti pri sladkorni bolezni
Mehanizmi okvare pri sladkorni bolezni vključujejo neuravnoteženost inzulinaInzulin je hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka,... More. Akutna zapleta, ki se pojavita, sta diabetična ketoacidoza (DKA) in diabetični aketotični hiperosmolarni sindrom (DAHS).
Diabetična ketoacidoza (DKA)
DKA je smrtno nevarno stanje, značilno za sladkorno bolezen tipa I, kjer pride do hudega zmanjšanja pH v krvi (pod pH 7) zaradi zvečane koncentracije ketonskih kislin. Bolniki imajo značilno globoko dihanje, da bi uravnali pH krvi, in zadah po acetonu. DKA lahko povzroči komo in smrt.
Diabetični aketotični hiperosmolarni sindrom (DAHS)
DAHS je značilen za sladkorno bolezen tipa II in povzroča hiperosmolarnost krviHiperosmolarnost krvi je stanje, kjer je kri "pregosta"... More, kar vodi v dehidracijo in hipovolemični šokJe resno in potencialno življenjsko nevarno stanje, ki... More. Koncentracija glukoze v krvi je zelo visoka, vendar je acidoza (nizek pH krvi) sorazmerno blaga ali odsotna.
Pozni zapleti pri sladkorni bolezni
Kronične zaplete sladkorne bolezni razdelimo v štiri glavne skupine:
- Okvara velikih in srednjih žil: AterosklerozaJe bolezen, pri kateri se maščobe, holesterol in... More velikih in srednje velikih žil, kar lahko vodi do miokardnega infarkta, možganske kapi ali amputacij okončin.
- Okvara malih žil: Okvare arteriol in kapilar, ki lahko povzročijo kronično popuščanje ledvic in slepoto zaradi okvare očesne mrežnice.
- Okvare živčevja Okvare senzoričnega in avtonomnega živčevja, kar lahko vodi do nenadnega padca krvnega tlaka, impotence pri moških in diabetičnega stopala.
- Okvare drugih organov: Okvare na koži in druge težave.
Kronična hiperglikemija in napredovala glikacija beljakovin, kjer se sladkorji vežejo na beljakovine, povzročata okvare njihove funkcije. Stopnja glikacije hemoglobina (HbA1c) je kazalnik urejenosti glukoze v krvi v zadnjih 2-3 mesecih.
Za obvladovanje sladkorne bolezni je ključno redno spremljanje ravni glukoze v krvi, zdrav življenjski slog in, kjer je potrebno, ustrezna medicinska terapija.
Literatura
Pirkmajer, S., Marš, T., & Grubič, Z. (2014). Sladkorna bolezen. V S. Ribarič (Ed.), Temelji patološke fiziologije s fiziologijo (3. izd.). Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo.
