Ali je vaša telesna teža vaša krivda ali ne?

Oseba s prekomerno težo pri zdravniku, kjer ji meri obseg trebuha.

Pri predmetu “Patološka fiziologija”, ki jo poučujejo na Fakulteti za farmacijo in Medicinski fakulteti, se študentje učimo o kompleksnih mehanizmih bolezni in motenj v delovanju človeškega telesa. Predmet omogoča razumevanje procesov, ki stojijo za boleznimi, kot je debelost, ter prepoznavanje in obravnavanje teh nepravilnosti v klinični praksi.

Debelost predstavlja enega izmed najpomembnejših zdravstvenih izzivov današnjega časa. Gre za kompleksno stanje, kjer se telesna teža povečuje predvsem na račun maščevja. Da bi razumeli debelost, moramo najprej ločiti med normalno telesno težo in čezmerno telesno težo ter razumeti, kako se teža povečuje.

Debelost

Debelost določamo z merjenjem debeline kožne gube in ne zgolj s telesno težo, saj povečana teža ne pomeni vedno debelosti; lahko je posledica mišične mase ali zadrževanja tekočin zaradi različnih bolezni. Obstajata dve glavni obliki debelosti: hiperplastična in hipertrofična. Pri hiperplastični debelosti se povečuje število maščobnih celic, medtem ko se pri hipertrofični debelosti povečuje velikost obstoječih maščobnih celic.

Shema razlik med hiperplazijo (povečanje mase maščobnega tkiva z večanjem števila adipocitov) in hipertrofijo (povečanje mase maščobnega tkiva z večanjem velikosti adipocitov).
Shematična ponazoritev razlike med hiperplastično in hipertrofično debelostjo.

Mehanizmi nastanka debelosti

Temeljni razlog za povečanje telesne teže je večji vnos kot poraba energije, kar pomeni, da telo prejema več energije, kot jo porabi. Debelost se razvija v dveh obdobjih: dinamično obdobje, ko se zaradi preobilne hrane nabira maščevje, in statično obdobje, kjer se vnos hrane normalizira, vendar debelost ostaja.

Vnos hrane uravnavata lakota in apetit. Apetit sprožajo zunanji dražljaji, kot so vonj, okus in vid hrane, medtem ko je lakota notranji mehanizem, ki signalizira potrebo po hrani. Center za lakoto in sitost leži v hipotalamusu, kjer različni mediatorji, kot je serotonin, vplivajo na občutek lakote.

Shema razlik med apetitom in lahkoto. Pri apetitu sta ključna okus in vonj, čustva in smo izbirčni glede hrane. Pri lakoti pa nam kruli želodec, se povečuje s časom in smo neizbirčni glede hrane.
Shema glavnih razlik med apetitom in lakoto.

Vzroki za debelost

Debelost ima več vzrokov, vključno s psihosociološkimi, genetskimi in presnovnimi dejavniki.

  1. Prebava in presnova: Raziskave kažejo, da prebavni mehanizmi pri debelih ljudeh niso učinkovitejši kot pri ljudeh z idealno telesno težo. Povečana aktivnost lipoproteinske lipaze, encima, ki ima ključno vlogo pri presnovi lipidov (maščob) v telesu, v maščevju lahko povečuje shranjevanje maščobnih kislin, kar prispeva k debelosti.
  2. Psihosociološki dejavniki: Interakcija posameznika z okoljem, predvsem že v otroštvu, lahko vpliva na razvoj debelosti. Vzgoja, družbene norme in psihične motnje, kot je depresija, igrajo pomembno vlogo.
  3. Genetski dejavniki: Genetska predispozicija ima pomembno vlogo pri debelosti. Študije na posvojenih otrocih kažejo, da imajo nagnjenost k debelosti podobno kot njihovi biološki starši. Okvara gena za leptin, ki uravnava energijsko ravnovesje v telesu, ali njegov receptor v hipotalamusu lahko povzroči povečano telesno težo.

Nevarnosti debelosti

Debelost predstavlja tveganje za razvoj številnih bolezni:

  1. Pri otrocih: Prekomerna telesna teža v otroštvu lahko vodi do trdovratne debelosti v odrasli dobi. Povečano število maščobnih celic pri otrocih otežuje kasnejše zdravljenje.
  2. Pri odraslih: Debelost je povezana z večjim tveganjem za sladkorno bolezen tipa II, hipertenzijo, aterosklerozo in koronarno bolezen. Zavarovalniški podatki kažejo, da je potek teh bolezni pri debelih ljudeh pogosto hujši.

Zdravljenje in preprečevanje

Osnova za zdravljenje debelosti je doseganje negativne energijske bilance, kar pomeni, da mora biti vnos energije manjši od porabe. Po doseganju želene teže je potrebno vzdrževati ničelno energijsko bilanco. Preprečevanje debelosti je ključnega pomena, predvsem že v otroštvu, z vzgojo zdravega načina prehranjevanja in spodbujanjem telesne aktivnosti.

Kljub razvoju različnih zdravil in kirurških posegov, ostaja sprememba življenjskih navad najbolj učinkovit pristop k dolgoročnemu obvladovanju debelosti.

Literatura

  1. Šuput, D. “Patoziologija razvoja in zapletov debelosti.” Temelji patološke fiziologije, 2. izd. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo; 2011.
  2. World Health Organization. “Obesity and Overweight.” Accessed June 4, 2024. WHO
  3. Harvard T.H. Chan School of Public Health. “The Nutrition Source: Obesity Causes.” Accessed June 4, 2024. Harvard T.H. Chan

Meta

Meta je diplomirana inženirka laboratorijske biomedicine, študij pa nadaljuje na isti magistrski smeri na FFA. Rada se preizkuša na različnih področjih znanosti, vendar imata biologija in kemija največji košček njenega srca. Največkrat jo boste zalotili pisati o zdravstvu.

Poglej vse objave
Članki "iz predavalnice" so članki o študijskih vsebinah, ki jih članice in člani ekipe Ultraved.si poslušajo na svojih študijskih programih.
Skip to content