Kar pojémo, vpliva na rezultate laboratorijskih preiskav

Zaužit obrok hrane, post in prehranska dopolnila imajo neposreden vpliv na presnovo in s tem tudi na rezultate nekaterih laboratorijskih preiskav.

Na preiskavo pridite tešči

Zaradi vpliva tega, kar zaužijemo, na rezultate laboratorijskih preiskav, se te običajno izvaja na tešče, to pomeni 12 ur po zadnjem obroku. Včasih ni mogoče: v takih primerih je treba prilagoditi obravnavo pacienta in spremeniti tudi interpretacijo rezultata preiskav, saj je treba upoštevati vse dejavnike in okoliščine, kot so čas odvzema, odvzem na tešče, prehranjevalne navade, vnos zdravil …

Vpliv obroka na metabolizem

Učinki zaužite hrane na merjene analite kratkotrajni ali dolgotrajni in so odvisni od vsebine obroka. To najbolj velja za merjenje koncentracij glukoze, lipidov, železa, fosforja, urata, kortizola, folne kisline, trigliceridov, LDL (lipoprotein nizke gostote) in HDL (lipoprotein visoke gostote), inzulinaInzulin je hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka,... More, C-peptida, sečnine ter alkalne fosfataze (ALP).

Kako na laboratorijske izide vplivajo posamezna makrohranila

Klasičen obrok s 700 kalorijami naj bi sestavljali: škrobnata živila četrtino krožnika, sadje ali zelenjava prav tako četrtino površine krožnika, drugo polovico krožnika pa naj bi pokrili viri beljakovin z nekaj zdravimi maščobami. Vsako od teh hranil ima tudi določen vpliv na laboratorijske rezultate.

• Ogljikovi hidrati povečajo koncentracije glukoze in inzulinaInzulin je hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka,... More, zmanjšajo pa koncentracijo fosforja. Otrobi zavirajo absorpcijo kalija in zmanjšajo koncentracijo holesterola ter trigliceridov.
• Beljakovinski obroki povečajo koncentracije holesterola in rastnega hormona v uri po zaužitju obroka, povečajo pa tudi koncentracije glukagona in inzulinaInzulin je hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka,... More. Zaužiti proteini tudi vplivajo na analizo 24-urnega vzorca urina.
• Sadje in zelenjava, še posebej banane, kiviji in črni orehi, vsebujejo velike količine serotonina, avokado pa zavira izločanje inzulinaInzulin je hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka,... More, kar je pomembno za nekatere preiskave.
• Proste maščobne kisline pa povzročajo hitro znižanje pH, kar olajša odstranitev kalcija iz beljakovin.

Zaužitje standardnega obroka z vsemi zgoraj naštetimi elementi lahko povzroči nekajodstotno (do 5 %) povečanje koncentracije natrijevih in kalcijevih ionov v krvi. Poveča se tudi koncentracija sečnine, sečne kisline, albumina in skupnih beljakovin. V serumu se lahko več kot za 10 % poveča tudi koncentracija kalijevih ionov in ALT (encim alanin aminotransferaza). Fosfat, glukoza in bilirubin pa se lahko povečajo za 15 %, AST (encim aspartat transaminaza) pa do 18 %. Najbolj izrazito se v krvi lahko povišajo koncentracije trigliceridov: razlika med rezultati analize krvi, odvzete na tešče, in tiste po obroku, lahko znaša kar 50 %. Po približno 2 urah po obroku se koncentracije vrnejo na normalno raven.

Posebne diete in njihov vpliv na laboratorijske izvide

Ketogena dieta

Ketogena dieta oziroma LCHF (low carb high fat) je dieta z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov (< 40 g/dan) z zmerno vsebnostjo proteinov in veliko vsebnostjo maščob. Ko telo ne prejme dovolj ogljikovih hidratov in zato glukoza ni več primarni vir energije, začnejo jetra pretvarjati maščobo v maščobne kisline in ketone, spojine, ki nastanejo z oksidacijo sekundarnega alkohola. V nekaj tednih takšneega prehranjevanja se dvigne raven ketonov v krvi in urinu, znižajo se ravni trigliceridov, poviša koncentracija holesterola HDL in skupna koncentracija holesterola v plazmi. Raven sečne kisline v serumu se lahko v prvih tednih diete poviša, vendar se kmalu tudi normalizira. V nekaterih primerih se lahko zviša celo raven inzulinaInzulin je hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka,... More, kar pa ni vedno znak inzulinske rezistence oziroma preddiabetičnega stanja. ALT in AST je lahko v prvih tednih diete povišajo, vendar se ti encimi lahko povečajo z izgubo teže na splošno. Sčasoma se skoraj vedno znižajo. Krvni tlak se prav tako zniža.

Vpliv ketogene diete na analite
Ketoni	↑
Trigliceridi	↓
Holesterol HDL	↑
Holesterol	↑
Sečna kislina	↑, čez čas ↓
CRP	↑
InzulinInzulin je hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka,... More	↑
ALT in AST	↑, čez čas ↓

Vegetarijanska, laktovegetarijanska in veganska dieta

Obstaja več oblik diet, pri katerih omejimo vnos hrane živalskega izvora in rib:

• veganska prehrana je omejena na živila rastlinskega izvora, vključno z žiti, korenovkami, stročnicami, zelenjavo, sadjem, orehi in gobami;
• polvegetarijanstvo dovoljuje uživanje rib, perutnine, jajc in mlečnih izdelkov;
• lakto-vegetarijanska prehrana je različica vegetarijanstva, ki izključuje meso, morske sadeže in jajca. V nasprotju z nekaterimi drugimi vegetarijanskimi dietami vsebuje nekatere mlečne izdelke, kot so jogurt, sir in mleko;
• oblika lakto-ovo-vegetarijanstva je slednji podobna, dovoljuje pa uživanje jajc.

Tako izdelki rastlinskega izvora kot mlečni izdelki imajo alkalne sposobnosti, zato se lahko na rezultatih laboratorijskih preiskav pokaže spremembo navideznega pH urina nad 7. Tudi omejevanje uživanja hranil živalskega izvora ima pomanjkljivosti, kot so nizke vsebnosti železa, vitamina B12 v serumu (posledica anemije), anemija (bolezen zaradi zmanjšanja števila rdečih krvničk ali krvnega barvila, slabokrvnost) in pomanjkanje folata. Pri vegetarijancih sta pogosto lahko znižana holesterola LDL in HDL. Pri laktovegetarijancih pa se ta dva parametra zvišata, prav tako pa tudi DHEA-S, zniža pa se 24-urni C-peptid, prosti kortizol ter v urinu DHEA-S (dehidroepiandrostendion-sulfat) in 17-ketosteroid.

Vpliv diete z omejenim vnosom prehrane živalskega izvora na analite
pH urina	↑
Železo	↓
B12	↓
Folati	↓
Holesterol LDL	↓
Holesterol HDL	↓

Literatura:

Dieta s povečanim vnosom beljakovin

Pri takšni dieti je vnos beljakovin na dan od 0,6 do 1,13 g/kg telesne teže. Večina zaužitih beljakovin je običajno živalskega izvora. Dieta je uporabno za športnike med izgradnjo mišične mase in za posameznike s kroničnimi boleznimi, kjer je koristen višji vnos beljakovin.

Taka prehrana pa je lahko veliko breme za ledvice, jetra in trebušno slinavko. Laboratorijski testi kažejo povečane koncentracije amonijaka, sečnine, sečne kisline, skupnih beljakovin in homocisteina v krvi. Poleg tega se tudi zniža pH urina.

Vpliv diete z velikim vnosom beljakovin na analite
pH urina	↓
Amonijak	↑
Sečnina	↑
Sečna kislina	↑
Skupne beljakovine	↑
Homocistein	↑

Dieta z nizko vsebnostjo maščob

Dieta z nizko vsebnostjo maščob se uporablja kot terapevtska prehrana pri stanjih, povezanih z moteno presnovo ali absorpcijo maščob, veliko ljudi pa jo tudi izkorišča kot dieto za hujšanje.

Pri taki prehrani gre za zmanjšan vnos maščob, predvsem maščob živalskega izvora. Vsebnost maščob v prehrani je 30-50 g na dan, vključno z maščobami rastlinskega in živalskega izvora.

Taka dieta povzroči pomanjkanje maščobotopnih vitaminov A, D, E in K, saj ti vitamini za presnovo potrebujejo maščobe. Poleg tega nizkomaščobna dieta ne zagotavlja ustreznih količin esencialnih maščobnih kislin, ki so tudi pomembne za delovanje živčnega in imunskega sistema.

Rezultati laboratorijskih preiskav kažejo predvsem na znižanje celokupnega holesterola, LDL in trigliceridov. Znižana je tudi koncentracija maščobotopnih vitaminov in mineralov ter pomanjkanje vitamina D.

Vpliv diete z nizko vsebnostjo maščob na analite
Celokupni holesterol	↓
LDL	↓
Trigliceridi	↓
Maščobotopni vitamini	↓

Vpliv postenja in stradanja

Postenje pomeni zmanjšan vnos energije in ga posamezniki izvajajo zaradi verskih in kulturnih tradicij. Že po treh dneh posta se koncentracija glukoze zmanjša do 18 mg/dL, prav tako pa tudi inzulinInzulin je hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka,... More.

Telo začne za pridobivanje energije razgrajevati telesne maščobe, pri njihovi presnovi pa v jetrih nastajajo ketonska teleca. Redke, a možne posledice so metabolna acidoza, žariščne poškodbe jetrnega tkiva ter motnje ledvične funkcije.

Povišajo se koncentracije ALT, AST, bilirubina, kreatinina in laktata. Ker je manj zaloge energije, ki jo običajno prejmemo z zaužito hrano, se zniža tudi ščitnični hormon trijodtironin (T3).

V šestih dneh se holesterol, trigliceridi, rastni hormon zvišajo, zniža pa se HDL. Zniža se tudi raven albumina, prealbumina in komponente C3 (osrednje komponente komplementne kaskade).

Stradanje lahko vključuje bodisi popolno odsotnost hrane (popolna lakota – ničelni vnos kalorij) ali situacije, v katerih količina hrane ne zadošča za telesne potrebe (nepopolno stradanje). Spremembe pri laboratorijskih preiskavah so posledice stradanja in dehidracije. Ogljikovi hidrati se v tem stanju presnavljajo, lipidi in beljakovine pa se porabljajo za presnovo pri naprednejših stadijih stradanja. Pojavi se naraščajoča koncentracija sečne kisline, AST-ja, kreatinina ter ketonov. V urinu je tudi povečano izločanje amonijaka, aldosterona, kalcijevih ionov, natrija in kalija, zmanjša pa se koncentracija fosforja. V krvi pa izmerimo manjšo raven beljakovin, holesterola, trigliceridov, kalcija, apolipoproteina in sečnine, poveča pa se koncentracija ketonov, laktata in piruvata. V serumu je tudi manjša koncentracija ščitničnih hormonov (T3 in T4). Vse to vodi v znatno upočasnitev presnove v telesu.

Vpliv prehranskih dopolnil

Z naraščajočo priljubljenostjo vitaminov in prehranskih dopolnil ter zeliščnih zdravil, je pomembno, da se zavedamo njihovih učinkov tudi v laboratoriju. Vitamini, ki jih lahko kupimo brez recepta, lahko zavedejo nekatere diagnostične laboratorijske teste, kot so testi za spremljanje srčnih bolezni, endokrine motnje, raka, anemije in nalezljivih bolezni.

Tak primer je biotin (B7): če ga je v krvi preveč, to lahko moti laboratorijske teste in spremeni rezultate v lažno visoke ali lažno nizke.

Drugi primer je kreatin, ki je priljubljeno beljakovinsko dopolnilo za povečanje mišične mase. Če ga presežno uživamo, se v laboratoriju to pokaže kot povišana vrednost kreatinina, zaradi česar bi lahko sklepali, da gre za bolezen ledvic.

To pa ne velja za vse vitamine. Standardni multivitaminski pripravki so varni za zaužitje in splošno nimajo vpliva na laboratorijske preiskave.

Kako lahko sami pripomoremo k točnosti laboratorijskih rezultatov?

Pomembno je, da svojega zdravnika predhodno obvestimo, katera prehranska dopolnila jemljemo in v kakšnem odmerku. Po potrebi zadostuje, da z jemanjem prenehamo 1-7 dni pred laboratorijsko preiskavo, da zagotovimo verodostojne rezultate.

V nekaterih primerih je treba izbrati alternativni laboratorijski parameter ali pa spremeniti urnik testiranja, lahko pa gre samo za drugačno interpretacijo rezultatov. Ni pa vedno lahko v naprej predvidevati, ali bodo zaužita prehranska dopolnila vplivala na laboratorijske preiskave, saj je na trgu na stotine takšnih dopolnil.

Literatura:

1. Grošel A., Krhin B in Lenart K. et al. Laboratorijski vodnik za paciente. Onkološki inštitut Ljubljana. Nebia. Ljubljana. 2016.
2. Dasgupta A. Effects of herbal supplements on clinical laboratory test results. Accurate Results in the Clinical Laboratory. Sources of errors in clinical laboratories: an overview. Poglavje 18. Elvier. 2019.
3. Peck Palmer O. M. Effects of patient-related factors on clinical laboratory test results. Accurate Results in the Clinical Laboratory. Sources of errors in clinical laboratories: an overview. Poglavje 4. Elvier. 2019.
4. Lis K. Influence of diet on the results of laboratory tests. Studia Medyczne. Poljska. 2013. 29(4): 349-354.
5. Križnik N. Kako velik naj bo moj obrok? Zveza potrošnikov Slovenije: Nasveti in vodniki. 2021.
6. Kyle C. Factors that can affect laboratory investigations. Best tests. 2015.
7. Roy E. B., Scher B. in Tamber M. What happens when health markers and lab results do not improve on a low-carb diet? Diet doctor. 2023.
8. Pudek M. in Wong S. Ask an expert: Can every day supplements interfere with my lab test results? Vancouer Coastal Health Research Institute. Poglavje News and Stories. 2019.
9. Harvard Health Publishing. Biotin may throw off lab test results. Staying healthy. Harvard Medical School. 2018.
10. Rao T.S., Chritopher R. in Andrade C. Biotin supplements and laboratory test results in neuropsychiatric practice and research. Indian J Psychiatry. 2017. 59(4): 405–406.
11. Čano Dedić L., Pašalić A. in Šegalo S. et al. Effects of protein supplements on liver enzymes levels in athletes. Knowledge – International Journal. 2022. 55: 743-748.