Celiakija je avtoimunska bolezen tankega črevesja, ki jo sproži uživanje glutena pri posameznikih s genetsko občutljivostjo in prizadene približno 1 % ljudi po vsem svetu.
Koga lahko celiakija prizadene
Celiakija se lahko pojavi pri ljudeh vseh starosti, pogosteje pa prizadene ženske v razmerju 2:1. Simptomi se pojavijo postopoma po več mesecih ali letih izpostavljenosti glutenu (beljakovina, ki jo najdemo v žitih, kot so pšenica, ječmen in rž).
Vzrok za razvoj bolezni
Nekatere teorije nakazujejo, da globalizacija in široko razširjenost ‘lažnih’ ali ‘ekstremnih’ različic sredozemske prehrane, ki vključujejo uživanje zelo velikih količin glutena (do 20 g/dan), prispevajo k vse bolj pogostem pojavu celiakije. Poleg tega pa naj bi na to vplivala tudi kakovost samega glutena. Proizvodnja novih sort žit, do katere prihaja iz različnih tehnoloških razlogov, bi lahko vplivala na opazno povečanje števila diagnoz celiakije v zadnjih letih.
Genetsko ozadje celiakije
Celiakija je genetsko pogojena; zanjo je značilen genetski zapis HLA -DQ2 ali DQ8, ki pa je precej pogost, saj ga ima med 25 in 30 % ljudi, celiakija pa se razvije le pri 3 % teh. Gre za dele skupine genov, ki pomagajo imunskemu sistemu prepoznati tuje antigene in sprožiti imunski odziv. Genetsko ozadje (pozitivnost na gene HLA-DQ2/DQ8) pa ni edini pogoj za razvoj bolezni, saj se ta razvije ob vplivu različnih okolijskih dejavnikov, kot so razne virusne okužbe.
Postavitev diagnoze celiakije
Štirje od petih naslednjih kriterijev dovolj za postavitev diagnoze celiakije:
- tipični znaki in simptomi (driska in malabsorpcija);
- pozitivnost na protitelesa;
- pozitivnost na HLA-DQ2 in/ali HLA-DQ8;
- poškodbe črevesja (tj. atrofija resic tankega črevesja in manjše lezije);
- klinični odziv na brezglutensko dieto.
Atrofija resic sluznice tankega črevesja vodi v prebavne težave, saj so te odgovorne za povečanje absorptivne površine črevesja (absorpcija hranil).
Stroga doživljenjska dieta je edini način zdravljenja
Stroga doživljenjska dieta brez glutena je edini znan učinkovit način zdravljenja celiakije.
| Dovoljena živila | Prepovedana živila |
| Koruza, riž, ajda, proso, krompir, zelenjava, sadje, mleko, jajca, meso, ribe. | Prehranski izdelki iz pšenice, rži, ječmena, ovsa in pire. |
Raziskovalci že dolgo iščejo nove načine zdravljenja, ki bi ciljali na patofiziološke mehanizme bolezni. Potreba po razvoju zdravljenja brez diete je splošno sprejeta, vendar do pred kratkim ni obstajal ustrezni predklinični živalski model, odvisen od glutena in genetske predispozicije.
Model miši kot orodje za preizkušanje novih zdravil za celiakijo
Raziskovalci Univerze v Chicagu so razvili prvi resnično natančen model miši za celiakijo. Slednji ima enake genetske in imunske značilnosti kot ljudje, ki zaužijejo gluten in razvijejo celiakijo.
Model miši je edinstven, ker je edini, pri katerem je razvoj atrofije resic tankega črevesja odvisen od uživanja glutena in genskega zapisa HLA-DQ8 – gre za enake značilnosti kot pri bolnikih z aktivno celiakijo. Nov model miši predstavlja ključno orodje za razvoj in preizkušanje novih zdravil za celiakijo, saj bodo lahko znanstveniki zdravila preizkusili na modelu, ki lahko učinkovito napove stanje pri ljudeh. Model bo omogočil poglobljeno razumevanje bolezni in razvoj novih terapevtskih strategij.
