Prostovoljstvo je pogosto tisto, kar daje toplino in človečnost družbi. Za mnogimi projekti, dobrodelnimi akcijami in skupnostnimi pobudami stojijo ljudje, ki svoj čas in energijo podarjajo brez pričakovane nagrade.
A čeprav so prostovoljci temelj, se številne organizacije spopadajo s podobnim izzivom: prostovoljci pridejo polni navdiha, potem pa počasi izginejo. Kaj jih prepriča, da ostanejo? In kaj jih odvrne? Raziskave nam pomagajo bolje razumeti, kaj se dogaja v ozadju – v njihovih občutkih, izkušnjah in odnosih.
Zakaj se nekdo sploh odloči za prostovoljstvo?
Za mnogimi prostovoljci stoji osebna zgodba. Nekdo se želi zahvaliti skupnosti, drugi želi občutiti, da ustvarja nekaj dobrega, tretji išče družbo ali nove izzive.
Razlogi so trije:
- Pomen in dobrodelnost: želja, da pustiš sled, pomagaš, narediš nekaj, kar ima vrednost.
- Družabnost: želja po tem, da si del skupine, ustvariš nove vezi, čutiš pripadnost.
- Rast: nekateri iščejo priložnost za učenje, za razvoj spretnosti ali kot pripravo na prihodnje delo.
Vsak prostovoljec nosi svoj “zakaj”, ki ga je pomembno razumeti, saj lahko drugače hitro izgubi občutek smisla.
Angažiranost: tihi motor, ki drži prostovoljce blizu
Angažiranost je tisti občutek, ko prostovoljec ne prihaja več samo “pomagat”, ampak se počuti, kot da je del večje zgodbe. Takrat se poveže z organizacijo na čustveni ravni: čuti pripadnost, navdušenje, odgovornost in ponos.
Raziskave kažejo, da angažiranost poglobi zadovoljstvo, okrepi motivacijo, poveča verjetnost, da bo prostovoljec ostal in povabil še druge. Na nek način angažiranost deluje kot lepilo, saj poveže prostovoljca z organizacijo na način, ki presega samo opravljeno delo.
Kako organizacija oblikuje izkušnjo prostovoljca
Za vsakim uspešnim prostovoljcem stoji organizacija, ki zna ustvariti dobro okolje.
Tri stvari imajo največji vpliv:
- Usposabljanje: Ko prostovoljec dobi jasno razlago, podporo in znanje, se počuti sposobnega in varnega. To mu daje samozavest.
- Priznanje: Preprosta zahvalna beseda, nasmeh ali kratka pohvala lahko zelo spremeni izkušnjo. Priznanje prostovoljcu sporoča: “Vidimo te. Tvoje delo je pomembno.”
- Jasnost in struktura: Prostovoljci morajo vedeti, kaj se od njih pričakuje. Nejasne naloge in slabo vodenje povzročata zmedo in stres. Ko organizacija deluje urejeno, prostovoljec večino svoje energije nameni ljudem in ciljem, ne pa premagovanju kaosa.
Zadovoljstvo prostovoljca je več kot “mi je bilo lepo”
Zadovoljstvo je preplet drobnih trenutkov, ki se zgodijo med delom. Ustvari ga občutek, da delo poteka gladko, da so odnosi prijetni in je prispevek prostovoljca cenjen.
Ko se prostovoljec počuti kot del organizacije, in ne zgolj “dodatek”, zadovoljstvo naraste in iz izkušnje nastane odnos.
Spoštovanje
Občutek spoštovanja je eden najglobljih človeških potreb. Raziskave kažejo, da ko prostovoljec čuti spoštovanje, se počuti vrednega, krepi svoje dobro počutje in se lažje sooči z izzivi. Posledično ostane povezan z organizacijo dlje časa. Spoštovanje ni formalnost, ampak občutek, da te vidijo kot človeka in ne samo kot par rok.
Vloga vodij
Vodje prostovoljcev imajo izjemno pomembno vlogo. Ko so vodje podpirajoči, dostopni, organizirani in pozorni, prostovoljci čutijo varnost in motivacijo.
Težave pa se lahko pojavijo, ko vodje ne komunicirajo učinkovito, niso pripravljene prisluhniti, ne cenijo truda ali neustrezno organizirajo delo. Prostovoljci tako pogosto odidejo, tudi če obožujejo svoje naloge. Vodja je most med prostovoljcem in organizacijo.
Učenje in osebna rast
Mnogi prostovoljci želijo izkušnje, ki jih obogatijo, kot so nov izziv, novo znanje in občutek napredka. Priložnosti za učenje povečujejo zadovoljstvo, še posebej pri tistih, ki še iščejo svojo vlogo v organizaciji. Pomembno pa je razumeti, da nekateri želijo stabilnost, drugi rast in dobre organizacije znajo prepoznati razlike.
Tri sile, ki krojijo vedenje prostovoljcev (MAO model)
Trije dejavniki skupaj oblikujejo, kako prostovoljec deluje:
- motivacija (njegove osebne želje in cilji),
- sposobnosti (znanje, usposobljenost in samozavest),
- priložnosti (ali mu organizacija omogoči, da nekaj naredi).
Če en element manjka, prostovoljec težje ostane vključen.
Prostovoljci ostanejo tam, kjer začutijo pripadnost
Ko združimo spoznanja vseh raziskav, dobimo jasno sliko: prostovoljci ostanejo tam, kjer najdejo smisel, dobre odnose, podporo, spoštovanje in rast. Prostovoljstvo ni le opravljanje nalog, temveč odnos med človekom in organizacijo. Tam, kjer se ta odnos neguje, se prostovoljci vračajo, rastejo in ustvarjajo dolgoročne spremembe.
Viri
Lorente, J. M., Küster, I., & Vila, N. (2024). The role of engagement in retaining volunteers. International Review on Public and Nonprofit Marketing, 21(4), 1027–1055. https://doi.org/10.1007/s12208-024-00412-x
Neely, A. R., Lengnick-Hall, M. L., & Evans, M. D. (2022). A process model of volunteer motivation. Human Resource Management Review, 32(4), 100879. https://doi.org/10.1016/j.hrmr.2021.100879
Senevirathna, L., Jin, X., & Ma, E. (2023). An examination of event Volunteer’s motivation, self-efficacy and empowerment on volunteer outcomes. Journal of Hospitality and Tourism Management, 57, 1–12. https://doi.org/10.1016/j.jhtm.2023.08.021
Shehata, G. M., & Areda, M. (2025). The impact of volunteer management practices on volunteer retention: The mediating role of volunteer motivation, An empirical study on volunteers in charities in Egypt. The Academic Journal of Contemporary Commercial Research, 5(1), 91–109. https://doi.org/10.21608/ajccr.2025.300435.1119
Toscano, F., & Zappalà, S. (2024). Volunteers’ satisfaction with the voluntary association: Exploring the role of service climate, organizational identification, and understanding motivation. Current Psychology, 43(17), 15471–15483. https://doi.org/10.1007/s12144-023-05475-3
Tse, D. C. K. (2020). Volunteers’ Felt Respect and Its Associations With Volunteering Retention, Daily Affect, Well-being, and Mortality. The Journals of Gerontology: Series B, 75(8), 1625–1636. https://doi.org/10.1093/geronb/gby117
