Obogatena resničnost (AR, angl. Augmented reality) in virtualna resničnost (VR, angl. Virtual reality) postajata ključni tehnologiji v sodobnem urejanju prostora, arhitekturi in izobraževanju o grajenem okolju. Omogočata ustvarjanje poglobljenih, interaktivnih in vizualno realističnih okolji in tako močno spreminjata načine, kako razumemo, načrtujemo in doživljamo prostor.
Tako strokovnjaki kot prebivalci lahko s pomočjo tehnologij poglobljene resničnosti aktivno sodelujejo pri urbanističnih procesih, hkrati pa ponujajo nove možnosti za bolj učinkovito učenje, testiranje odločitev ter preverjanje prostorskih rešitev še preden se uresničijo v fizičnem prostoru.
Virtualna resničnost v arhitekturi in urbanizmu
Virtualna resničnost postaja pomembno orodje za izobraževanje in oblikovanje urbanih prostorov. Omogoča interaktivno vizualizacijo, hitro preverjanje oblikovalskih odločitev in boljšo prostorsko predstavo kot klasični dvodimenzionalni prikazi. Študenti in strokovnjaki lahko v realnem času preizkušajo materiale, svetlobo, merila in funkcionalnost prostora.
V študijah, izvedenih na arhitekturnih programih v Barceloni, so uporabniki v VR oblikovali dele javnega prostora ter opazovali učinke sprememb v realnem času. Analize so pokazale, da VR izboljšuje digitalne veščine, prostorsko razumevanje in odločanje. Profesionalci so tehnologijo vrednotili višje kot študenti, ki so še v procesu učenja samega konteksta urbanizma. Spolne razlike so bile minimalne, bolj izrazita pa je bila razlika med izkušenimi uporabniki in začetniki.
Digitalna transformacija in sodelovanje prebivalcev
Digitalna transformacija (DT, angl. Digital transformation), vključno z AR in VR, odpira nove možnosti za sodelovanje javnosti pri urbanističnem odločanju. Prebivalci lahko preko VR preizkušajo zasnove ulic, ureditev javnih prostorov, svetlobo in infrastrukturo ter tako prispevajo k bolj trajnostnim in ljudem prijaznim rešitvam.
V projektih Barcelone so udeleženci s pomočjo AR in VR predlagali spremembe, oblikovali igrišča, vegetacijo, razsvetljavo in druge elemente. Rezultati kažejo visoko motivacijo, angažiranost in zadovoljstvo uporabnikov, čeprav je potrebno izboljšati realizem grafike in interakcije. Poleg tega lahko orodja pri občutljivejših uporabnikih sprožijo stres, kar vodi do različnih zapletov.
Uporaba VR pri načrtovanju pametne osvetlitve
V pametnih mestih ima javna razsvetljava pomembno vlogo pri varnosti, orientaciji in kakovosti bivanja. VR se izkaže kot primerna metoda za testiranje svetlobnih scenarijev, saj omogoča varno in hitro spreminjanje svetlobnih pogojev, barvne temperature, intenzivnosti in usmerjenosti svetlobe.
Raziskave potrjujejo, da VR dobro podpira subjektivne vidike ocenjevanja svetlobe (počutje, zaznave, estetika), medtem ko fotometrična natančnost še ni dovolj preverjena. Unreal Engine se izkazuje kot zelo zmogljivo orodje, vendar ne pokriva vseh kriterijev (npr. bleščanje, prepoznavanje obrazov).
VR v izobraževanju o grajenem okolju
Čeprav sta dvodimenzionalno in klasično načrtovanje še vedno uveljavljena, tridimenzionalno modeliranje in VR ponujata večjo interaktivnost, poglobljenost in razumevanje prostora. Učitelji prepoznavajo prednosti VR v izobraževanju, saj izboljšuje prostorske predstave, pospešuje zaznavanje napak ter omogoča večjo vključenost študentov.
Kljub temu obstajajo tudi izzivi, kot so zahtevnost programske opreme, potreba po dodatnem usposabljanju in nepopolna vključitev v trenutne predmetnike. Študenti in predavatelji menijo, da VR najbolje deluje kot dopolnilo tradicionalnim metodam, ne kot popolna zamenjava.
AR in VR kot orodji prihodnosti v načrtovanju prostorov
AR in VR prinašata pomembne prednosti na področju načrtovanja, urejanja prostora in izobraževanja, saj omogočata boljšo vizualizacijo, večjo vključenost uporabnikov in hitrejše preverjanje prostorskih odločitev.
Čeprav še vedno obstajajo tehnični izzivi – od fotometrične natančnosti do zahtevnih orodij in potrebe po dodatnem usposabljanju – raziskave in praksa jasno kažejo, da imata tehnologiji velik potencial pri ustvarjanju trajnostnih, varnejših in bolj prilagojenih urbanih okolij. Ko se bosta grafična realističnost in uporabniška dostopnost še izboljšali, bosta AR in VR postali nepogrešljivi orodji tako v profesionalnih procesih kot v izobraževanju prihodnjih generacij arhitektov in urbanistov.
Viri
Devisch, O., Poplin, A., & Sofronie, S. (2016). The Gamification of Civic Participation: Two Experiments in Improving the Skills of Citizens to Reflect Collectively on Spatial Issues. Journal of Urban Technology, 23, 1–22. https://doi.org/10.1080/10630732.2015.1102419
Favro, D. (2006). In the eyes of the beholder: Virtual Reality re-creations and academia. In L. Haselberger & J. Humphrey (Eds.), Imaging Ancient Rome: Documentation, Visualization, Imagination (Proceedings of the 3rd Williams Symposium on Classical Architecture) (pp. 321-334). Portsmouth, RI: Journal of Roman Archaeology Supplementary Series No. 61.
Horne, M., & Thompson, E. M. (2008). The Role of Virtual Reality in Built Environment Education. Journal for Education in the Built Environment, 3(1), 5–24. https://doi.org/10.11120/jebe.2008.03010005
Sanchez-Sepulveda, M., Fonseca, D., Franquesa, J., & Redondo, E. (2019). Virtual interactive innovations applied for digital urban transformations. Mixed approach. Future Generation Computer Systems, 91, 371–381. https://doi.org/10.1016/j.future.2018.08.016
Scorpio, M., Laffi, R., Masullo, M., Ciampi, G., Rosato, A., Maffei, L., & Sibilio, S. (2020). Virtual Reality for Smart Urban Lighting Design: Review, Applications and Opportunities. Energies, 13(15), 3809. https://doi.org/10.3390/en13153809
