Memi so postali ključni del internetne kulture, saj združujejo humor, politiko in zgodovinske narative. Zgodovinski memi še posebej preoblikujejo zgodovinske dogodke, osebnosti in simbole, da bi ustrezali sodobnim interpretacijam, kar vpliva na dojemanje preteklosti v sedanjosti. Ta članek raziskuje vlogo zgodovinskih memov, njihovo klasifikacijo in vpliv na javni diskurz ter zgodovinsko razumevanje.
Razvoj zgodovinskih memov
Koncept memov izvira iz knjige Richarda Dawkinsa Sebični gen (1976), kjer jih opisuje kot enote kulturnega prenosa. Internet je kasneje to idejo prilagodil, prvi zgodovinski memi pa so se pojavili v spletnih razpravah, kjer so s humorjem in satiro preoblikovali zgodovinske narative. Mike Godwinov »mem primerjav z nacisti« iz 90. let je postal eden prvih zgodovinskih spletnih memov, kar je pripeljalo do oblikovanja Godwinovega zakona, ki pravi: »Matematična verjetnost, da bo v spletni razpravi vključena primerjava z nacizmom ali Hitlerjem, se z dolžino razprave približuje 1« (Wiggins, 2019). Torej, dlje kot traja spletna debata, večja je verjetnost, da bo nekdo uporabil skrajno primerjavo nekega početja z nacizmom. Takšne primerjave se največkrat uporabljajo takrat, ko želimo prikazati nasprotnikovo mnenje kot radikalno ali moralno sporno in praviloma nimajo dejanske povezave z zgodovinskim nacizmom. Mem Godwinovega zakona ni zgolj primer zgodnjega zgodovinskega mema, ampak kaže tudi na instrumentalno moč memov v javnih razpravah. Pojav memov kot je »Nazi-comparison memes« ilustrira, kako internetni humor pogosto preraste v orodje za boj med političnimi nasprotniki.
Preden digitalna vsebina postane mem, najprej doživi določeno preobrazbo. Eden izmed najbolj znanih primerov transformacije memov je Pepe the Frog. Lik, ki ga je ustvaril Matt Furie, je sprva nastal kot nedolžen stripovski junak, sčasoma pa je postal internetni fenomen. Njegova podoba je bila prilagojena številnim različnim kontekstom, od humorističnih in prijateljskih različic do politično kontroverznih interpretacij. V določenih krogih je Pepe postal simbol političnih gibanj, kar je sprožilo razprave o njegovi pravi naravi in uporabi.
Od leta 2010 so zgodovinski memi začeli pridobivati akademsko pozornost predvsem na področjih medijskih študij in digitalne zgodovine. Služijo kot oblika reinterpretacije, saj krepijo ali izzivajo zgodovinske perspektive skozi sodobno digitalno komunikacijo.
Kategorizacija zgodovinskih memov
Tipologija zgodovinskih memov se danes pogosto razvršča po štirih dimenzijah: produkcijski (kdo jih ustvarja in s kakšnim namenom), komunikacijski (na katerih platformah in komu so namenjeni), recepcijski (kako jih občinstvo sprejme) in zgodovinski (na katere zgodovinske vire se naslanjajo). Tak okvir omogoča raziskovalcem natančnejše analize, saj se memi ne razlikujejo le po vsebini, temveč tudi po načinu kroženja, pomenskih plasteh in potencialnem vplivu na javni diskurz. Zgodovinske meme lahko razvrstimo glede na časovno obdobje, temo in tip. Nekatere izmed najbolj prepoznavnih kategorij so:
Srednjeveški memi – ponovna interpretacija srednjeveških podob s sodobnim humorjem.
Memi antične zgodovine – uporaba starodavnih besedil in artefaktov v komične ali satirične namene.
Memi iz druge svetovne vojne – reference na ključne osebnosti, bitke in propagando na humorističen način.
Memi o totalitarizmu – satirični prikazi avtoritarnih režimov in zgodovinske propagande.
Ti memi so lahko humorno, izobraževalno ali politično naravnani, njihov vpliv pa je odvisen od načina deljenja in interpretacije v spletnih skupnostih.
Moč zgodovinskih memov
Zgodovinski memi imajo pomembno vlogo pri oblikovanju kolektivnega spomina. Zgodovino lahko naredijo dostopnejšo in privlačnejšo, vendar prinašajo tudi tveganja. Nekateri memi širijo dezinformacije ali poenostavljajo zgodovinske dogodke in s tem izkrivljajo dojemanje zgodovine. Poleg tega lahko zgodovinski memi služijo kot orodja politične propagande ali utrjevanja ideologije.
Eden izmed vplivnih zgodovinskih memov je izšel iz fotografije Bernieja Sandersa, ki je nastal na inavguraciji Joeja Bidna, sicer Sandersovega protikandidata med predsedniško kampanjo. Na podlagi fotografija Sandersa, ki sedi na zložljivem stolu v topli bundi in z rokavicami, je nastal viralen mem, ki so ga uporabniki interneta postavljali v različne zgodovinske in popkulturne kontekste. Mem ni bil uporabljen le kot humorističen prikaz tega trenutka, temveč je tudi povečal prepoznavnost Sandersove kampanje in bil celo uporabljen za zbiranje sredstev v dobrodelne namene.
Politični memi kot orodje sodobne digitalne retorike
Znotraj širšega fenomena zgodovinskih memov so politični memi zavzeli posebno mesto kot orodje digitalnega diskurza, propagande in oblikovanja javnega mnenja. Njihov razcvet se je pričel z vzponom družbenih omrežij, kot so Reddit, Twitter in Facebook, kjer je vizualna komunikacija v kombinaciji z ironičnimi ali sarkastičnimi komentarji omogočila hitro širjenje političnih sporočil. Za razliko od klasične politične satire, ki jo najdemo v tisku ali televiziji, politični memi temeljijo na participatorni kulturi – njihovo ustvarjanje in deljenje ni omejeno na profesionalce, temveč je demokratizirano, kar pomeni, da lahko vsak posameznik oblikuje in širi svoj politični komentar.
Študija Beskowa, Kumarja in Carleyjeve (2020) poudarja, da politični memi niso le oblika humorja, temveč tudi del t. i. informacijskih operacij, kjer se uporabljajo za vplivanje na volilne procese, oblikovanje političnih identitet in ustvarjanje polarizacije. Z razvojem naprednih modelov strojnega učenja, kot je njihova večmodalna platforma »Meme-Hunter«, raziskovalci dokazujejo, da se memi v političnih kontekstih širijo drugače kot običajna viralna vsebina – redkeje so všečkani ali deljeni, vendar se zaradi svoje prilagodljivosti pojavljajo na več platformah in v več različicah. Evolucijska narava političnih memov omogoča njihovo preoblikovanje glede na kontekst, kar otežuje njihovo sledenje in izvor.
Pomemben vidik političnih memov je tudi njihova anonimnost. Kot ugotavljajo avtorji, se številni politični memi širijo prek anonimnih forumov, preden jih prevzamejo širši družbeni mediji. To ustvarja iluzijo spontane, t. i. grassroots podpore določenim stališčem ali kandidatom, kar jih naredi še bolj učinkovite kot klasična politična oglaševanja.
Zaključek
Z uporabo memov lahko oblikujemo sodobno razpravo o specifičnih družbeno relevantnih dogodkih v času, ko so se pojavili. Čeprav lahko izobražujejo in zabavajo, prinašajo tudi tveganja v zvezi z dezinformacijami in ideološko manipulacijo. Kritično razumevanje teh digitalnih artefaktov je ključno tako za zgodovinarje in pedagoge kot tudi za medijske potrošnike digitalne dobe. Kot komunikacijski fenomen so tudi raziskovalni material, ki ponuja uvid v javno razumevanje zgodovine in družbenega komuniciranja. Namesto da bi jih zavračali kot »samo šalo«, jih je treba analizirati v kontekstu digitalnega arhiviranja (Čevrnjaković & Bebić, 2019), medijske pismenosti in javne zgodovinske zavesti. Memi namreč niso le posredniki zgodovine, temveč jo tudi soustvarjajo.
Viri in literatura
Beskow, D. M., Kumar, S., & Carley, K. M. (2020). The evolution of political memes: Detecting and characterizing internet memes with multi-modal deep learning. Information Processing & Management, 57(2), 102170. https://doi.org/10.1016/j.ipm.2
Čevrnjaković, S., & Bebić, D. (2019). Exploring the role of librarians in the process of academic integrity promotion. Journal of Information Science, 46(6), 755–769. https://doi.org/10.1177/0961000619882070
Göke, J. (2024). History makes memes. Memes make history. In Memes: Forms, functions, and futures (pp. 61–77). De Gruyter. https://doi.org/10.1515/9783111311371-004
Wiggins, B. (2019). Dawkins revisited. In The Discursive Power of Memes in Digital Culture (pp. 1–17). Routledge. https://doi.org/10.4324/9780429492303-1
O naslovni fotografiji
Prikaz številnih obrazov, znanih z memov: Me gusta, Trollface, Cereal Guy, Staredad, Mother of God, Derpina, “Y U NO” Guy idr. Avtor: hipsterlife, vir: suwalls.com
