Enakopravnost se je s francosko revolucijo začela uveljavljati kot pomemben ideal, h kateremu so stremele zahodne družbe. Kljub priljubljenosti pojava pa še vedno obstajajo težave pri njegovi opredelitvi in uveljavljanju. Številne študije zato poskušajo pojem »enakosti« predstaviti iz različnih zornih kotov.
Kratka zgodovina pojma
Koncept enakopravnosti izhaja iz naravnega prava, skozi zgodovino pa so si ga misleci razlagali vsak na svoj način. Tako je Tomaž Akvinski zagovarjal enakopravnost na podlagi religioznih prepričanj, saj so v božjih očeh vsi ljudje enakovredni, kljub temu pa je pritrjeval neenakostim v odnosu do sužnjev in žensk.
Pojem je začel pridobivati prepoznavnost v 17. in 18. stoletju, ko sta se poskusom definiranja pridružila filozofa Thomas Hobbes in John Locke. Za Hobbsa se je enakopravnost nanašala na enake fizične in psihične značilnosti vseh ljudi, Locke pa je verjel v enakost ljudi na podlagi naravnih pravic in v prepoved podrejanja soljudi.
V razsvetljenstvu so se ideje enakopravnosti združile z vrednotami svobode in bratstva, kar je pripeljalo do vzpostavitve vladavine prava, socialne države in demokratičnega ideala države. Te ideje so dobile formalno podlago v ključnih političnih dokumentih, kot so Deklaracija o pravicah človeka in državljana, Deklaracija neodvisnosti ZDA in Splošna deklaracija človekovih pravic.
Sčasoma je enakopravnost postala temeljna vrednota sodobnih družb, želja po enakosti pa je spodbudila in navdihnila številna gibanja proti rasnim, spolnim in razrednim hierarhijam.
Pristopi k enakopravnosti
Večina političnih teorij danes soglaša o “egalitarnem platoju“, kar pomeni, da mora pravična država obravnavati vse svoje državljane z enako mero spoštovanja in skrbi. Pri zagotavljanju enakih pogojev za vse prebivalce se pojavljajo trije različni pristopi.
- Libertarizem daje prednost posameznikovi svobodi in nasprotuje vladnemu poseganju v porazdelitev bogastva.
- Distributivni egalitarizem zagovarja redistribucijo virov za doseganje pravičnosti in odpravo slabših položajev.
- Socialni egalitarizem pa se osredotoča na zagotavljanje enakih družbenih odnosov, odpravo diskriminacije in spodbujanje medsebojnega spoštovanja.
Zakaj je enakopravnost pomembna?
Enakopravnost v multikulturnih družbah je bistvenega pomena, ker vsem posameznikom zagotavlja enake priložnosti za izobraževanje, zaposlitev in udejstvovanje v družbi ne glede na njihov spol, raso ali socialni status. Zagotavljanje enakih možnosti vsem državljanom zmanjšuje družbeno napetost in nepravičnost ter prispeva k pravičnejši in uspešnejši družbi.
Enakopravnost kot vrednota je povezana z drugimi vrednotami, kot sta samospoštovanje in poštenost. Ljudje se neprestano primerjamo z drugimi okoli nas, pri tem pa enačimo svojo vrednost z ekonomskimi dobrinami, ki nam jih v primerjavi z drugimi primanjkuje. Družbe, v katerih so te razlike med prebivalci manjše, imajo praviloma višjo stopnjo povezanosti ter izobraženosti prebivalstva, stopnja kriminala pa je nižja.
Izboljšan osebni položaj pa še ne pomeni nujno izboljšanja družbe. Premožnejši pripadniki splošno marginaliziranih skupin (na primer migranti) se lahko kljub dobremu ekonomskemu položaju obnašajo radikalno in destruktivno, saj se vidijo kot predstavnike »manj uspešnih« skupin. S tem prevzamejo nase odgovornost za neenakost in izvajajo uporniška dejanja v imenu »svoje skupine«.
Izzivi 21. stoletja
Kljub navidezni zavezanosti k omogočanju enakopravnosti se še vedno spopadamo z različnimi izzivi in ovirami na tem področju.
Največji izziv za zagotavljanje enakopravnosti je večanje razkoraka med bogatimi in revnimi. Ekonomska neenakost se pojavlja v vseh sodobnih družbah, bogastvo pa ostaja skoncentrirano v rokah elite.
Spolna neenakost se kaže v neenakih možnostih in obravnavi moških in žensk na številnih področjih, med najpogostejše spadajo izobraževanje, zaposlitev in politična zastopanost. Kljub napredku v zakonodaji in družbenih spremembah ženske še vedno pogosto prejemajo nižje plače za enako delo, se soočajo z omejenimi kariernimi priložnostmi ter diskriminacijo v številnih kulturah in institucijah.
Pojavlja se čedalje več problemov, ki presegajo nacionalne meje. Ukvarjanje z gospodarsko globalizacijo, podnebnimi spremembami in begunsko krizo zahteva širše dojemanje enakosti na globalni ravni.
Napetosti v raznolikih družbah povzroča tudi odnos med kulturno raznolikostjo in socialno redistribucijo. Pri tem so nekateri mnenja, da je raznolikost pozitivna zaradi občutka pripadnosti in skupne identitete, drugi pa multikulturalizem dojemajo kot oviro za enotnost in solidarnost.
Za ohranitev enakosti v sodobni družbi je nujno iskati ravnovesje med socialno pravičnostjo, kulturno raznolikostjo in solidarnostjo, pri čemer morajo tako institucije kot posamezniki aktivno prispevati k oblikovanju vključujoče in pravične družbe.
Viri
Levrau, F. (2016). What about Equality in the 21st Century? A Socio-philosophical Account. https://repository.uantwerpen.be/docman/irua/970b43/136905.pdf
