Pri predmetu “Patološka fiziologija”, ki jo poučujejo na Fakulteti za farmacijo in Medicinski fakulteti, se študentje učimo o kompleksnih mehanizmih bolezni in motenj v delovanju človeškega telesa. Predmet omogoča razumevanje procesov, povezanih z alkoholizmom, kako prebavljamo alkohol in kakšni so učinki alkohola na organizem.
Alkoholizem je v današnji družbi ena najbolj perečih težav, ki se kaže v številnih zdravstvenih, socialnih in ekonomskih težavah. Svetovna zdravstvena organizacija alkoholizem opredeljuje kot dolgotrajno uživanje večjih količin alkoholnih pijač z izgubo nadzora nad pitjem, kar vodi v različne telesne, psihične in socialne motnje.
Razširjenost Alkoholizma v Sloveniji
V Sloveniji naj bi bilo približno 10 % moških in 5 % žensk odvisnih od alkohola. Leta 2005 je zaradi alkohola umrlo 499 ljudi, kar predstavlja 2,65 % vseh umrlih v tem letu. Najpogostejši vzrok smrti je bila alkoholna okvara jeter, sledile so okvare živčevja in srca. Povprečna letna poraba čistega alkohola v Sloveniji je znašala 8,8 litra na prebivalca, kar pomeni približno 24 ml na dan.
Absorpcija, Presnova in Izločanje Alkohola
Etanol, glavna sestavina alkoholnih pijač, se v telesu hitro absorbira, predvsem v tankem črevesu, kjer se absorbira 75 % zaužitega etanola. Najvišja koncentracija v krvi je dosežena 30 do 90 minut po zaužitju. V telesu se etanol presnavlja predvsem v jetrih, kjer se oksidira v acetaldehid, nato pa v acetat. Ta proces vključuje različne encime, med katerimi je ključna alkohol-dehidrogenaza.
Učinki Alkohola na Centralni Živčni Sistem
Alkohol deluje kot depresor centralnega živčnega sistema (CŽS), čeprav se pri nižjih koncentracijah v krvi lahko zdi, da deluje poživljajoče. To se zgodi zaradi postopnega zaviranja inhibitornih področij v možganih, kar vodi v večjo sproščenost in samozavest. Pri višjih koncentracijah alkohola pa se začnejo pojavljati znaki depresije CŽS, kot so motnje ravnotežja, upočasnjeno razmišljanje in govor, v skrajnih primerih pa lahko pride do kome in smrti.
Akutni Učinki Alkohola
Pri nizkih koncentracijah alkohola v krvi se pojavi občutek sproščenosti in povečana pogovorljivost. Ko koncentracija naraste, se začnejo pojavljati motnje v vidu, podaljšan reakcijski čas in izguba samokontrole. Pri koncentracijah med 1,5 ‰ in 2,0 ‰ so prisotne hude motnje ravnotežja in govora, med 2,0 ‰ in 3,0 ‰ pa lahko pride do paralize in izgube zavesti. Smrt zaradi odpovedi dihalnega centra se običajno pojavi pri koncentracijah nad 4,0 ‰.
Kronični Učinki Alkohola
Dolgotrajno uživanje alkohola povzroča številne zdravstvene težave, vključno z okvarami živčevja in povečanjem tveganja za epileptične napade. Alkoholizem vodi tudi v zasvojenost, ki lahko povzroči resne psihične in fizične težave. Zasvojeni posamezniki pogosto izgubijo nadzor nad svojim pitjem in razvijejo močno psihološko potrebo po alkoholu.
Alkoholizem je kompleksna bolezen, ki zahteva celostni pristop k zdravljenju. Pomembno je ozaveščanje javnosti o nevarnostih prekomernega uživanja alkohola in spodbujanje zdravih življenjskih navad. Le tako lahko zmanjšamo škodljive posledice alkohola na posameznike in družbo kot celoto.
Literatura
Pirkmajer, S., Marš, T., & Grubič, Z. (2019). Alkoholizem. Seminarji 2019.
