Na Fakulteti za družbene vede se v okviru predmeta “Sodobna književnost in družbene ideologije” potapljamo v kritično analizo književnih del v njihovem družbeno-zgodovinskem kontekstu. Tam raziskujemo, kako so književna dela od druge polovice 19. stoletja naprej odsevala živahne družbene, kulturne in politične trende.
V tem članku skozi tri znana dela evropske književnosti tematiziramo kugo in raziskujemo, kako se dojemanje kuge in odzivi nanjo spreminjajo glede na literarni žanr, zgodovinski kontekst in filozofske poglede avtorjev.
Homer: Kuga kot božji srd
Homerjeva Iliada, eden največjih epov antične literature, se začne z opisom kuge, ki prizadene grški tabor med obleganjem Troje. Prva omemba kuge v Iliadi nastopi zaradi ponižanja Apolonovega svečenika Hrisa. Svečenik Hris prosi grškega kralja Agamemnona, naj izpusti njegovo ujeto hčerko, vendar ga Agamemnon zavrne in poniža. Razsrjeni bog Apolon pošlje kugo nad grški tabor kot kazen za to dejanje. Prvo umirajo mezge in psi, nato pa bolezen prizadene ljudi. Apolonov srd je prikazan kot nekaj nevidnega, skrivnostnega in smrtonosnega.
Ahilov srd in božanska jeza
Za tem sledi glavni motiv Iliade, Ahilov srd. Ta je neposredna posledica Apolonovega božanskega srda. Ko se Agamemnon zaradi kuge vendarle odloči vrniti Hrisu njegovo hčerko , zahteva v zameno Ahilovo vojno nagrado – Brisejdo. Ahil, užaljen in razjezen, se umakne iz boja, kar ima katastrofalne posledice za Ahajce, saj brez njegove moči in poguma ne morejo premagati Trojancev. Ahilova odločitev za umik iz boja zato vpliva na celotni družbeni red in vojno.
Socialna in kozmološka razsežnost srda
Antropologinja Mary Douglas je v svoji študiji “Čistost in nevarnost” pokazala, kako kršitev tabuja povzroči nevarnost za celotno skupnost. Apolonov srd je potemtakem odgovor na kršitev tabuja in deluje kot družbena in kozmična sankcija, saj sproži verigo dogodkov, ki ogrožajo celotno grško vojsko.
Zevsov načrt
Kuga v grškem taboru je del širšega božjega načrta, ki ga Homer imenuje Zevsov načrt. Ta načrt vključuje vojno in bolezni kot načine za zmanjšanje števila ljudi na Zemlji, kar je bil pogost motiv v antični literaturi.
Iliada tako odpira vprašanja o vlogi bogov v človeških zadevah in naravi božanskega srda. Kuga, ki jo Apolon pošlje nad Grke, ni le kazen za eno dejanje, ampak del širšega kozmološkega reda, ki ga določajo bogovi.
Boccacio: Kuga kot božja kazen
Prehod od Homerja k Boccaccievemu Dekameronu pomeni spremembo od starodavnih bogov k krščanstvu in od poezije k prozi. Boccaccio uporablja prozo namesto poezije, da bi bolje prikazal resničnost in občutke ljudi v času kuge. Dekameron vsebuje sto novel, ki jih v desetih dneh pripoveduje skupina mladih, ki so pobegnili pred kugo v podeželsko vilo.
Kuga kot božja kazen
V Dekameronu je kuga predstavljena kot božja kazen. Boccaccio poudarja, da je kuga kazen, ki jo je krščanski Bog poslal zaradi moralne izprijenosti človeštva. V uvodnem delu knjige avtor podrobno opisuje, kako se je smrtonosna bolezen razširila in kakšne strahove je povzročila. Ljudje so se bali dotikati bolnikov in njihovih stvari, kar je privedlo do iracionalnih ukrepov in panike.
Umik na podeželje: Zgodbe ljubezni in vere
Protagonisti Dekamerona se umaknejo na podeželje, da bi ubežali kugi in tam preživljajo čas s pripovedovanjem zgodb. Njihove zgodbe so prepletene z ljubeznijo in komedijo hkrati pa kljub prisotnosti trenutkov amoralnosti in brezbožnosti ohranjajo krščanske vrednote. Čeprav je kuga omenjena le uvodoma, njena prisotnost ostaja v ozadju, kot tihi spremljevalec. V samih zgodbah se skoraj ne pojavlja, kar poudarja željo protagonistov, da pobegnejo pred tragično resničnostjo.
Moralna preizkušnja
Kuga v Dekameronu ni le zdravstvena katastrofa, ampak tudi moralna in družbena. Boccaccio jo uporablja kot ozadje za raziskovanje človeške narave in družbenih vrednot. Kuga je božja kazen, vendar je tudi priložnost za razmislek o življenju, ljubezni in človeški solidarnosti. Dekameron nam pokaže, da tudi v najtežjih časih ljudje iščejo in najdejo trenutke sreče in ljubezni.
Camus: Kuga kot nesmisel
Albert Camus, francoski filozof in pisatelj, v svojem delu “Kuga” poudarja, da kuga simbolizira nesmiselnost in kaos, ki lahko kadar koli prizadeneta človeško družbo. Prebivalci mesta Oran so običajni posamezniki, ki se ukvarjajo s svojo vsakdanjo rutino. Ko pa se pojavi kuga, rutina razpade, nastopi brutalna realnost in pomembna postane skupnost.
Simbolika kuge
Kuga v romanu ni le fizična bolezen, ampak tudi metafora za druge oblike nesreč, kot so vojna in tiranija. Camus, ki je bil del uporniškega gibanja proti nacistični okupaciji, uporablja kugo kot simbol za nacizem in druge oblike totalitarizmov. Prebivalci Orana so sprva nepripravljeni in ne zavedajo se resnosti situacije, podobno kot so bili ljudje nepripravljeni na vzpon fašizma in nacizma.
Odzivi na kugo
Roman prikazuje različne odzive posameznikov na kugo. Dr. Bernard Rieux se trudi z vsemi močmi pomagati bolnikom, kljub temu da je skeptičen glede možnosti za uspeh. Raymond Rambert poskuša pobegniti iz mesta, da bi se vrnil k svojemu dekletu, a sčasoma spozna, da je njegova dolžnost pomagati drugim. Joseph Grand, uradnik, uporabi svoje spretnosti za pomoč skupnosti, medtem ko Cottard izkoristi kaos za lastno korist. Vsak lik na svoj način ponazarja različne načine soočanja s krizo.
Camusova “Kuga” nas uči, da nesreče, kot so bolezni, vojne in moralna zla, niso nekaj izjemnega, ampak del vsakdanjega življenja. Roman opozarja na pomembnost solidarnosti in kolektivnega delovanja v času krize. Kuga kot osrednji pojem služi kot opomnik, da se moramo vedno zavedati nevarnosti, ki preži na človeško skupnost, in biti pripravljeni na boj proti njej.
Sklep
Camusova Kuga se izrazito razlikuje od Homerjeve Iliade in Boccaccievega Dekamerona v obravnavi teme kuge. Medtem ko Iliada kugo vidi kot del širšega božanskega načrta, Dekameron pa kot moralni kontrast ob svetovnem propadu, se Camus neposredno posveti temu, kako ljudje živijo, sodelujejo, ljubijo in umirajo v času kuge.
Ključno vprašanje kuge v literaturi je vedno bilo vprašanje moralnosti, pravičnosti in smisla trpljenja. Vsako delo obravnava to temo skozi svoj unikaten literarni in filozofski objektiv, razkriva pa tudi razvoj razmišljanja in verovanja skozi zgodovino.
