V tokratni epizodi podkasta Ultraved je dr. Marko Vidak gostoval pri dr. Evi Tavčar. Pogovarjala sta se o pomenu vitamina D za zdravje in posebej o njegovi vlogi pri atopijskem dermatitisu.
Avtor: dr. Marko Vidak, IBMI / Središče ELIXIR-SI, Medicinska fakulteta
Gostiteljica: dr. Eva Tavčar, Fakulteta za farmacijo
Snemanje in montaža: Domen Ožbot, videokeks.si
Urejanje in VO: Tjaša Vrhovnik Mlekuž
Glasba in zvočni učinki: Mikhail Smusev in supremetylewiss (Pixabay)
Podkast predstavlja zaključno nalogo usposabljanja za mikrodokazilo Veščine komuniciranja za dostopno znanost: podkasti in je del učnega procesa. Na usposabljanju so udeleženci, ki še nimajo izkušenj s to obliko komuniciranja, spoznavali podkast kot orodje, ki je učinkovito pri posredovanju znanstvenih spoznanj širšemu občinstvu.
Transkripcija
Napovednik: Podkast, ki ga boste slišali, predstavlja zaključno nalogo usposabljanja za mikrodokazilo “Veščine komuniciranja za dostopno znanost: podkasti” in je del učnega procesa. Na usposabljanju so udeleženci, ki še nimajo izkušenj s to obliko komuniciranja, spoznavali podkast kot orodje, ki je učinkovito pri posredovanju znanstvenih spoznanj širšemu občinstvu.
Tavčar: Cenjeno občinstvo, tukaj je že 42. del moje serije podcastov 10 detektivskih vprašanj o skrivnostih prehrane zdravja in kakovostnega življenja. Današnja tema je trdovratni atopijski dermatitis in skrivnost uporabe vitamina D za lajšanje njegovih simptomov. Z nami je dr. Marko Vidak z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, strokovnjak za iskanje vsakovrstnih povezav in preverjanje dejstev sistematičnim pregledom raznovrstne literature. Dr. Marko, se lahko na kratko predstavite našim poslušalcem?
Vidak: Torej moje ime je dr. Marko Vidak in sem raziskovalec na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko Univerzi v Ljubljani na Medicinski Fakulteti, kjer delam že sedem let in že imam številne objave, delam tudi s študenti diplomanti, kjer skupaj delamo diplomske naloge in tako sem prišel tudi na to temo atopijskega dermatitisa.
Tavčar: Kaj je torej atopijski dermatitis in s kakšnimi simptomi se kaže oziroma kdo so bolniki s tipičnim atopijskim dermatitisom?
Vidak: Atopijski dermatitis … vedeti moramo predvsem tri stvari: da je to kožna bolezen, da je to avtoimunska bolezen in da je kronična. Prizadene pa predvsem otroke, zato je to še posebej problematično. Kaže se kot rdečica, še posebej na vidnih mestih, na primer na obrazu, na vratu, potem se ti otroci se morajo stalno praskati, saj jih zelo srbi, kar je tudi zelo neprijetno, tako da je bolezen zelo nadležna in ima velik vpliv na kakovost življenja.
Tavčar: Zakaj ste pa pravzaprav začeli raziskovati atopijski dermatitis pa vpliv vitamina D nanj?
Vidak: Pri nas se je oglasila ena študentka *****, ki ima to v družini ali ima ona sama ali mogoče nekdo drug in jo je ta tema zelo zanimala in je predlagala to kot svojo raziskovalno temo za diplomsko nalogo tako da smo potem z ***** začeli raziskovati smo narediti eno zgodbo, kako vitamin D vpliva na terapijo atopijskega Dermatitisa, torej ali je to ena od možnih terapij in potem so se začele prikazat neke povezave. Dobili smo različne informacije: po eni strani, da vitamin D vpliva, po drugi, da nima nobenih koristi in tako smo se odločili, da to zadevo malo preiščemo.
Tavčar: Temeljno vprašanje, ki ste si ga postavili, če prav razumem, je bilo, ali vitamin D res izboljša znake atopijskega dermatitisa. Kaj ste ugotovili?
Vidak: Tako je in smo ugotovili, da če jemljemo vitamin D seveda zvišamo serumski koncentracijo vitamina D, od tu dalje pa so potem rezultati zelo različni in zelo odvisni od nekaterih drugih dejavnikov.
Tavčar: Ampak v bistvu je treba razjasniti, ali je nadomeščanje vitamina D sploh potrebno, ne glede na to, kakšni so ti različni dejavniki. A je tak velik problem njegovo pomanjkanje, da ga je treba dodajati?
Vidak: Ja, v tem sistematičnem pregledu literature smo naleteli tudi na neke podatke iz neke multicentrične študije, ki je bila sicer narejena za osteoporozo, ampak so bolnicam vzeli tudi vzorec krvi in so med drugim tudi pogledali, koliko imajo vitamina D in je bilo, mislim da, ene 25 držav vključenih – tudi Slovenija. In Slovenija je bila praktično na repu, spodaj, med najslabšimi, tam v oslovski klopi. Pri nas so bile koncentracije zelo nizke in očitno je bilo med temi bolnicami kar precej pomanjkanja.
Tavčar: Taki rezultati se slišijo pa kar šokantni, kako je pa to mogoče, da je Slovenija čisto na repu? Znano je, da je koncentracija vitamina D odvisna od sončnega obsevanja, pa pri nas ni tako malo sonca – smo na sončni strani Alp – pa če se prav spomnim iz vaše raziskave, da ste ga izmerili v skandinavskih državah, kjer niti ne vedo, kaj pomeni sonce precej več – kako to?
Vidak: Tako je, gre sicer za rezultate iz leta 95, tako da upam, da smo od takrat že nekoliko napredovali, pa da niso več zadeve tako slabe, ampak ja, resnično koncentracija po ***** ugotovitvah vitamina D je bila najvišja v skandinavskih državah, kjer pa imajo po drugi strani pozimi zelo velik Problem, da ni sonca tako, da to je kar precej protislovno, ker vemo, da vitamin D oz. sinteza vitamina D v organizmu je odvisna od izpostavljenosti UV žarkom, ki pa jih dobimo s sončno svetlobo. Potem smo raziskovali naprej in smo Videli, da je koncentracija vitamina D bolj odvisna od življenjskega sloga kot pa od same osončenosti, življenjski slog pa je predvsem odvisen od gospodarske razvitosti standarda kulture in tako naprej …
Tavčar: A to pomeni, da ste ugotovili, da je bolj odvisna koncentracija vitamina D pri ljudeh od ekonomskih kazalcev kot od osončenja, torej malo denarja, malo muzike?
Vidak: Točno tako, seveda denar lahko vse kupi in tudi koncentracijo vitamina D se da zelo dobro povišati z višjim standardom. Se pravi, ta življenjski slog, ki si ga lahko privoščijo v najbolj razvitih državah, predvsem na severu Evrope nevtralizira učinek pomanjkanja sonca, ko so dolge zime, ko je mračno, zato imajo poleg tega v teh državah dobro razvite programe za ozaveščanje javnosti, kaj treba delati, kako se je treba prehranjevati, da se potem pomanjkanje sončne svetlobe toliko ne pokaže. Imajo pa tudi kulturo, da spoštujejo pravila, tako da če so neke smernice, da se mora vitamin D nadomeščati oziroma uživati določeno hrano pozimi, se potem državljani tega na splošno držijo. Tako da potem kompenzirajo to pomanjkanje sončne svetlobe in so dejansko koncentracije vitamina D pri njih višje kot pa v bolj osončenih državah.
Tavčar: Torej ne samo, da so ljudje bolj ekonomsko podprti, če prav razumem, so tudi veliko bolj ozaveščeni?
Vidak: Ja, to je tudi res. Dejansko se pokažejo ti kulturni vplivi, da se držijo nekih smernic, medtem ko v bolj sončnih državah ljudje vzamejo te smernice bolj »pri enem ušesu noter, pri drugem ven,« kar se je pokazalo tudi pri covidu, kjer so bili problemi s precepljenostjo v kakih bolj južnih ali pa vzhodnih državah.
Tavčar: Na kakšen način bi se potem vpliv vitamina D bolj pokazal na atopijski dermatitis, če bi v raziskavi na primer upoštevali te ekonomske kazalce, kaj pa če bi jih izključili, kaj bi se dogajalo?
Vidak: Tudi na to idejo smo prišli in smo naredili statistično analizo s parcialno korelacijo, kjer smo probali izbrisati vpliv ekonomskih faktorjev in poskusili potem pogledati, če se pa v tem primeru dejansko pokaže, da neka premočrtna korelacija med uživanjem vitamina D pa simptomi atopijskega dermatitisa, torej da se simptomi zmanjšajo, če oseba uživa več vitamina D in smo ugotovili, da bi za kaj takega, da bi se ta odnos pokazal, bi morali imeti zelo širok nabor raziskav iz držav, ki na različni stopnji razvoja, pa tudi na različnih zemljepisnih širinah, ker kljub temu pa osončenje nekoliko le vpliva na vitamin D. Morali bi imeti podatke iz držav, ki odstopajo od vzorca, torej takih, ki so na visoki zemljepisni širini, pa niso tako razvite, kot je na primer Skandinavija. To je na primer Rusija, mogoče tudi Mongolija bi bila dober primer, po drugi strani pa so razvite države, ki so pa v tropskem pasu kot nasprotja: to so pa na primer Avstralija, Singapur, ampak žal nismo našli dovolj velikega nabora iz teh držav, da bi se potem pokazala ta statistično značilna korelacija med vitaminom D pa atopijskim dermatitisom, ko bi izločili druge vplive.
Tavčar: Torej kot po navadi je treba delati več raziskav. A je možno z vitaminom D tudi pretiravati?
Vidak: Ja, možno seveda tudi pretiravati, čeprav akutna zastrupitev z vitaminom D je redka, to je res treba pa zelo zelo pretiravati, da se kaj takega zgodi. Tudi ni možno, da pride do take zastrupitve, če smo preveč izpostavljeni soncu. Koncentracija vitamina D se nikoli ne more zvišati do takega nivoja, da pride do neželenih učinkov. Se pa prej pojavijo drugi neželeni učinki izpostavljeni na soncu, seveda opekline in podobno, tveganje za kožnega raka …
Tavčar: O dolgoročnih učinkih pa je verjetno treba narediti še več raziskav?
Vidak: Ja, nekaj smo našli na to temo … našli smo študijo, ki so jo naredili na Finskem, kjer so imeli politiko nadomeščanja vitamina D pozimi, kjer so pa malo pretiravali: odmerki, ki so jih takrat jemali, so se kasneje izkazali, da so previsoki, ker so mislili po tem »overkill« načelu, se pravi, da več kot jemlješ, boljši so učinki … In dejansko so potem ugotovili, da pri teh otrocih, ki so takrat v prvem letu življenja jemali izjemno visoke odmerke vitamina D, da se kasneje pokazali simptomi oziroma večje tveganje za na primer astmo in za pojav alergijskega rinitisa, ampak to je samo seveda statistično, ni pa to deterministično, ni nujno, da ti otroci, ki so jemali takšne odmerke, da bodo nujno dobili astmo ali pa alergijski rinitis.
Tavčar: Kaj to pomeni, verjetno je stvar tudi drugih dejavnikov iz okolja, genetike?
Vidak: Tudi tole, ja, nekateri dobijo nekateri pa ne, a je vseeno tveganje višje pri tistih, ki so jemali te visoke odmerke, kot pa pri onih, ki niso.
Tavčar: Previdnost je tako vedno potrebna …
Vidak: Ja, to pa drži na vsakem področju.
Tavčar: Še zadnje torej od mojih 10ih detektivskih vprašanj: kakšno zaključno sporočilo bi dali poslušalcem v zvezi z uživanjem dodatnega vitamina D za lajšanje simptomov atopijskega dermatitisa?
Vidak: Če imate doma otroke, ki zelo trpijo zaradi atopijskega dermatitisa, potem verjetno so potencialne koristi pri uživanju vitamina D večje od nekega dolgoročnega tveganja, da bo na primer 2 % čez 10 let višje tveganje za nek razvoj astme ali pa alergijskega rinitisa. Tako da v tem primeru bi po načelu, da so koristi večja od tveganja, priporočal jemanje nekih odmerkov vitamina D, ampak seveda ne takih, kot so imeli na Finskem, pač pa odmerkov kot jih priporočajo sodobne smernice za nadomeščanje vitamina D. Ker pri otrocih, ki so v občutljivi fazi odraščanja, je vsako – tudi najmanjše izboljšanje zdravstvenega stanja – pomembno, da se potem lažje vključijo v družbo, ko nimajo toliko teh vidnih znakov alergije, jih tudi vrstniki lažje sprejmejo, nimajo toliko težav na primer s kakim nadlegovanjem med vrstniki …
Tavčar: Spoštovani dr. Marko, najlepša hvala za za vaše odgovore, vam poslušalci, pa želim, da še naprej skrbite za svoje zdravje.
Vidak: Najlepša hvala tudi tebi, Eva, da si me povabil v svoj podkast, pa upam, da bo ta epizoda postala viralna, da bo dosegla na primer kakih 10.00 klikov v enem tednu.
Tavčar: Hvala.
