Na interdisciplinarnem magistrskem programu Kognitivna znanost se pri predmetu Kognitivna nevroznanost učimo o delovanju možganov in njihovi pomembnosti za človeško kognicijo.
Afazija je nevrološka motnja, ki mnogim ljudem onemogoča normalno komunikacijo. Gre za nezmožnost proizvajanja in/ali razumevanja govora, ki nastane kot posledica okvare na možganskih področjih, ki so odgovorna za jezikovno procesiranje.
Kaj je afazija?
Afazija je, poenostavljeno gledano, jezikovna motnja, katere vzrok tiči v poškodbi možganov. Do afazij pogosto pride po možganski kapi, ko se rani katerikoli izmed delov, odgovornih za procesiranje govora. Ravno tako so krivci za afazijo lahko druge travmatske možganske poškodbe, možganski tumorji ali bolezni, kjer prihaja do postopnega upadanja kognitivne sposobnosti.
Pomembno je poudariti, da afazija ne povzroči upada inteligence, niti ni na nikakršen način z njo korelirana. Ima pa drastičen vpliv na komunikacijske zmožnosti prizadetih posameznikov, ki mnogokrat stežka izgovorijo besede, ki jih želijo prenesti sogovorniku. Težavo so tudi pri tvorbi razumljivih stavkov in v razumevanju ostalih ljudi. Nimajo pa vse afazije enakih značilnosti, saj prizadenejo različne vidike komunikacijskih sposobnosti.
Procesiranje jezika v možganih
Možgani nam omogočajo proizvajanje besed in razumevanje besed nekoga drugega. V ozadju je zapleten proces, za uresničenje katerega sta najpomembnejši dve možganski področji: Brocovo in Wernickovo. Obe področji se nahajata v levi možganski hemisferi, ki je dominantna pri jezikovnem procesiranju (tudi desna hemisfera sodeluje pri jezikovnem procesiranju).
Brocovo področje se nahaja v frontalnem korteksu na levi možganski hemisferi. Njegova funkcija je predvsem v proizvajanju govora, omogoča nam oblikovanje in izgovorjavo besed. Poškodba tega območja povzroči nezmožnost tekočega govora, ob čemer pa razumevanje govora lahko ostane neokrnjeno. Wernickovo področje se nahaja v temenskem režnju leve možganske hemisfer in je ključno za razumevanje govora in napisanih besed. Okvara Wernickovega področja se izkaže v tekočem govoru, ki pa je največkrat brez smisla ali povezanosti. Kljub temu, da se nevroznanstveniki strinjajo o približno točnih lokacijah obeh področjih, pa je treba omeniti, da točna zamejitev obeh področij ni enoznačno definirana.
Tipi afazij
Afazija je nevrološka motnja, ki ima več oblik. Te se razlikujejo glede na prizadeto možgansko področje. Pri vsakem izmed tipov pride do drugačnih jezikovnih okvar. Najpogostejši obliki afazij sta Brocova afazija in Wernickova afazija.
Brocova afazija je dobila ime po nevroznanstveniku Paulu Broci, ki je v 19. stoletju prvi odkril, da okvara specifičnega področja v možganih vodi do težav pri govoru. Ta del možganov je – kot smo zgoraj že omenili- po njem tudi poimenovan. Broca je izvajal obdukcije na možganih pacientov, ki so imeli težave z govorom, in ugotovil, da so imeli vsi poškodbe na istem možganskem področju. Broca je odigral zelo pomembno vlogo pri dokazovanju, da so specifična možganska področja povezana s točno določenimi funkcijami. Za Brocovo afazijo je značilno, da se pri obolelih vsaj delno ohrani razumevanje besed, zelo okrnjeno pa je proizvajanje besed. Njihov govor je največkrat počasnejši, poln zatikanja in zelo poenostavljen. Še vedno pa je iz njihovega govora moč razbrati sporočilnosti. Primer govora pacienta z Brocovo afazijo, ki so ga vprašali o zobozdravniškem pregledu: »Ja… ponedeljek… oče in Domen… sreda ob 9-ih…10ih… zdravnik…in…zobje.
Wernickova afazija je drugi pogost primer afazije, do katerega pride zaradi okvare v Wernickovem področju, ki je podobno kot Brocovo poimenovano po nevroznanstveniku, ki ga je odkril. Carl Wernicke je na enak način kot Broca odkril možgansko področje, ki je povezano z govornim razumevanjem. Tipično za Wernickovo afazijo je, da je proizvajanje besed neprizadeto. Govor pacientov je tekoč in z zunanje perspektive brez napora. Težava je v tem, da so izgovorjene besede ter stavki večinoma brez smisla in ne tvorijo razumljive celote. Primer govora pacienta z Wernickovo afazijo, ki opisuje sliko, na kateri dva dečka kradeta piškote: »Mama je stran, tukaj dela svoje dela, da bi postala boljše, ampak kadar gleda dva dečka, gledata v drugi del. Ona dela enkrat drugič.«
Zelo redki so primeri pacientov, ki bi jim diagnosticirali zgolj Brocovo ali zgolj Wernickovo afazijo. V večini primerov gre namreč za mešanico simptomov obeh vrst afazij. Poleg obeh omenjenih obstajata še kondukcijska in globalna afazija. Pri prvi gre za tip afazije, kjer je poškodovana povezava med Brocovim in Wernickovim področje. Globalna pa je tista afazija, kjer sta poškodovani tako Brocovo kot Wernickovo področje in velja za najhujšo vrsto jezikovne okvare, saj imajo prizadeti težave tako z govorom kot tudi z razumevanjem.
Zdravljenje afazij
Zdravilo, ki bi afazijo odpravilo, ne obstaja, kljub temu pa so na voljo govorno-jezikovne terapije, kjer se v individualnih srečanjih terapevti osredotočajo na izboljšanje jezikovnih sposobnosti pacientov. Za ta namen se uporabljajo različne vaje, ki so prirejene glede na tip afazije, in raziskave so pokazale, da se lahko jezikovne in govorne sposobnosti tekom terapij izboljšajo, ravno tako pa pride do nove možganske aktivnosti v neposredni bližini poškodovanih možganskih področij. V obzir je treba vzeti, da je obseg izboljšanja odvisen od točnega vzroka afazije ter starosti in splošnega zdravja pacienta. V zadnjih nekaj let so se pojavile tudi aplikacije, s katerimi lahko uporabnik generira govor preko mobilnega telefona ali tablice. Pomembni pa so tudi možgansko-računalniški vmesniki za govor, ki osebam z afazijami omogočajo normalnejšo govorno komunikacijo. Z razvojem umetne inteligence in nevronskih mrež lahko v prihodnosti morda celo dosežemo popolno preslikavo električnega signala možganov v zvočni signal.
Viri
Bear, M. F., Connors, B. W., & Paradiso, M. A. (2007). Neuroscience: Exploring the brain, 3. izd.. https://psycnet.apa.org/record/2007-18995-000
Pinel, John P.J. (2017). Biopsychology, 10. izd. Pearson Education Limited
