Izraelsko-palestinski konflikt: kaj morate vedeti o dolgoletnem sporu

Izraelsko-palestinski konflikt, ki traja že več kot 75 let, predstavlja enega najzapletenejših in najdaljših sporov v moderni družbi. Od svojih zgodovinskih korenin v Otomanskem cesarstvu pa vse do sodobnih sporov, ki oblikujejo to večplastno problematiko, globoko vpliva na življenja milijonov ljudi, ne samo v regiji, temveč tudi po vsem svetu.

Zgodovina

Pred začetkom 19. stoletja sta bili ozemlji današnjega Izraela in Palestine del provinc Osmanskega cesarstva. Takratna prevladujoča religija je bila islam, čeprav so na območju cesarstva živeli tudi judje in kristjani. To krhko kulturno ravnovesje se je začelo rušiti s priseljevanjem evropskih judov, ki so iskali zatočišče pred preganjanjem. 

Izrael je versko in geografsko središče judovstva že od biblijskih časov. Tora razodeva, da je bog to ozemlje namenil trem očakom judovskega ljudstva kot njihovo domovino. Združeno kraljestvo Izraela in Judeje, ki naj bi obstajalo v antičnih časih, je sicer predmet akademske razprave. Nekateri strokovnjaki dvomijo v njegov obstoj, drugi podpirajo zgodovinskost svetopisemskega zapisa. Želja po ponovni naselitvi Izraela ostaja osrednji motiv judovskega molitvenika.

Po prvi svetovni vojni je Osmansko cesarstvo razpadlo in Palestina je prišla pod britanski mandat. Britanci so leta 1917 izdali Balfursko deklaracijo, v kateri so izrazili podporo ustanovitvi »nacionalnega doma za judovsko ljudstvo« v Palestini. To je sprožilo nasprotovanje in nasilje med Arabci in Judi.

Leta 1947 je OZN (Organizacija združenih narodov) predlagala delitev Palestine na dve državi, judovsko in arabsko, v razmerju velikosti 56 % in 44 %. Mesto Jeruzalem je bil predvideno kot mednarodno nevtralno območje, s posebnim političnim nadzorom. Judovska stran je sprejela ta načrt, arabska pa ne. To je sprožilo palestinsko državljansko vojno in kasneje tudi arabsko-izraelsko vojno, v kateri je Izrael zmagal in razširil svoje ozemlje. V naslednjih desetletjih so se nadaljevali spopadi med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi. V teh vojnah je Izrael zasedel dodatna ozemlja, kot so Golanska planota, Zahodni breg in GazaManjše palestinsko ozemlje pod lastno upravo na vzhodni... More, ki so sporna še danes.

V 90-tih so potekala mirovna pogajanja, ki bi naj zagotovila politično avtonomijo Palestincev v Gazi, obenem pa priznanje izraelske države ter njene pravice do obstoja. Začetna odobravanja so splahnela zaradi obojestranskih individualnih napadov, s slabšanjem ekonomskih razmer in nadaljnjega naseljevanja Judov na območju Zahodnega brega in Gaze. Leta 1995 je na mirovnem shodu izraelski skrajni desničar ubil izraelskega premiera Yitzhaka Rabina, ki je podpiral mirovni proces. Novoizvoljena izraelska vlada se je od mirovne pobude umaknila.

21. stoletje

Na začetku 21. stoletja so potekala večja mirovna prizadevanja, kot so pogajanja v Camp Davidu, vrh v Tabi, sporazum iz Šarm el Šejka, »Načrt za mir« in mnoga druga. Predstavljena je bila tudi Arabska mirovna pobuda, ki je ponujala normalizacijo odnosov z Izraelom v zameno za umik izraelskih sil iz okupiranih ozemelj, priznanje neodvisne palestinske države in rešitev za palestinske begunce. Izraelska oblast je ta predlog zavrnila. Po volitvah leta 2001 se pogajanja niso nadaljevala in izraelski premier Šaron je naročil umik izraelskih naseljencev iz Gaze. Začela se je gradnja varnostnega zidu med Zahodnim bregom in Izraelom. Vrhovno sodišče Izraela je razglasilo konec okupacije.

Palestinska stran je od leta 2006 razdeljena na dve politični stranki, Fatah na Zahodnem bregu in Hamasom v Gazi. Hamas poudarja verska načela, medtem ko je Fatah bolj osredotočen na nereligiozne vidike. 

Med letoma 2008 in 2009 je potekal tritedenski oborožen spopad v Gazi, ki je terjal na tisoče civilnih žrtev in uničil več kot 40.000 domov. Izrael se je umaknil, vendar so bili Organizacija za človekove pravice, OZN in mnogi ostali mnenja, da je še vedno okupator Gaze, in sicer zaradi nadzora nad zračnim prostorom, teritorialnimi vodami in gibanjem ljudi in dobrin v Gazi.

Zadnji krog mirovnih pogajanj se je začel julija 2013, vendar je bil leta 2014 prekinjen. Ponovno je izbrunila vojna z več kot 70 izraelskimi in več kot 2000 palestinskimi žrtvami. 

»Izrael zaseda palestinsko ozemlje že več kot 52 let, kar je najdaljša vojskovalna okupacija v sodobnem svetu.«

Michael Lynk, posebni poročevalec ZN za človekove pravice na palestinskih ozemljih, leta 2019

Zadnji dve leti

Leta 2022 je ob nastanku izraelske vlade pod vodstvom Benjamina Netanjahuja, ki je vključevala tudi skrajno desne politike, nasilje v konfliktu močno naraslo.

Oktobra 2023 je Hamas izvedel usklajen napad na Izrael iz Gaze, kjer je ubil več kot tisoč izraelskih civilistov ter vzel preko 200 talcev. Rezultat je bil najsmrtonosnejši napad v zgodovini Izraela. Izraelska vojska se je maščevala z obsežnim letalskim bombardiranjem Gaze in obsežno kopensko invazijo, kjer je umrlo več kot 10.000 Palestincev, med njimi 4000 otrok. Izrael je prav tako vdrl na Zahodni breg in razglasil vojno s Hamasom.

Od leta 2006 sta se Hamas in Izrael spopadla v petih vojnah, od katerih se je zadnja začela leta 2023 in traja še zdaj.

Osrednje sporne točke

Konflikt temelji na več različnih sporih, ki so ovira za dosego trajnega miru. Nekateri od njih so:

Jeruzalem: Status Jeruzalema je eden najbolj občutljivih in zapletenih vprašanj konflikta. Je sveto mesto za judovstvo, krščanstvo in islam. Izrael je leta 1980 razglasil Jeruzalem za svoje »večno in nedeljivo« glavno mesto, vendar tega večina držav sveta ne priznava. Palestinci si želijo, da bi Vzhodni Jeruzalem postal glavno mesto njihove prihodnje države. 

Palestinski begunci: To so Arabci, ki so zapustili ali bili izgnani iz svojih domov med vojnami prejšnjega stoletja, in njihovi potomci. Po podatkih OZN je bilo leta 2019 okoli 5,6 milijona registriranih palestinskih beguncev, ki živijo v begunskih taboriščih v Jordaniji, Libanonu, Siriji, Zahodnem bregu in Gazi. Palestinci zahtevajo pravico do vrnitve v svoje domove ali odškodnino. Izrael to zavrača.

Izraelske naselbine: To so naselja, ki jih je Izrael zgradil na ozemljih, ki jih je zasedel leta 1967. Po podatkih OZN je bilo leta 2019 okoli 600.000 izraelskih naseljencev, ki živijo na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu. Izrael trdi, da ima pravico do teh ozemelj zaradi zgodovinskih, verskih in varnostnih razlogov. Palestinci pa menijo, da so naselbine nezakonite, saj kršijo mednarodno pravo in ovirajo ustanovitev njihove države.

Meje: Palestinci si želijo, da bi njihova država obsegala ozemlja, ki jih je Izrael zasedel leta 1967, to je Zahodni breg, GazaManjše palestinsko ozemlje pod lastno upravo na vzhodni... More in Vzhodni Jeruzalem. Izrael pa si želi, da bi obdržal nekatere dele teh ozemelj, zlasti naselbine, varnostni zid in strateške točke.

Vodni viri: Palestinci trpijo zaradi pomanjkanja vode, saj je večina podzemnih vodonosnikov pod izraelskim nadzorom. Izrael pa se sooča z vodno krizo, saj je njegova poraba vode večja od njene obnovitve. Obstaja tudi problem onesnažene vode.

Vloga drugih akterjev

Konflikt je pritegnil pozornost in vmešavanje mnogih drugih držav in organizacij.

Med njimi so ZDA, Rusija, Kitajska, Iran, Turčija, Egipt, Jordanija, Saudova Arabija in drugi. Glavni zaveznik in podpornik Izraela ter najpomembnejši posrednik v mirovnih pogajanjih so ZDA. Izraelu so večkrat pomagale z vojaško, finančno in diplomatsko podporo ter s tem, da so preprečile sprejetje predlogov OZN, ki so kritizirali Izrael. So tudi edina država, ki je priznala Jeruzalem za glavno mesto Izraela. Najbolj opazen nasprotnik Izraela je Iran, ki ne priznava njegovega obstoja in podpira skrajne palestinske in libanonske skupne kot so Hamas, Hezbollah in Islamski džihad. 

Izraelske naselbinske politike na palestinskih ozemljih so močno kritizirali Evropska unija, Varnostni svet ZN in t. i. »madridski kvartet« (Združeni narodi, ZDA, Evropska unija in Rusija). Organizacija Amnesty International je poročala o nepremišljenem nasilju izraelskih sil, ki nakazujejo na morebitne vojne zločine in leta 2021 je Organizacija za človekove pravice objavila poročilo, v katerem je obtožila Izrael, da je njegova politika do Palestincev zločin apartheida. Apartheid je politika ločevanja in diskriminacije na podlagi različnih meril, kot so rasa, etnična pripadnost, veroizpoved itd.

Zakaj nekateri to označujejo kot genocid?

Genocid je namerno popolno ali delno uničenje nekega ljudstva, naroda ali etnične skupine. Južnoafriška republika je vložila tožbo na Medržavnem sodišču proti Izraelu, da je ravnanje v Gazi leta 2023 poskus genocida. Južnoafriško tožbo so podprle številne države. Meddržavno sodišče je januarja 2024 izdalo odločbo, da so trditve v južnoafriški tožbi »verjetne« in Izraelu naložilo, naj sprejme vse ukrepe, ki so v njegovi pristojnosti, da prepreči genocid in omogoči dostop do osnovnih humanitarnih storitev v Gazi.

Obe strani obtožujeta drugo, da krši človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo. Obe strani tudi trdita, da imata pravico do samoobrambe in obstoja.

 

Literatura

1. Anadolu Agency. (2019). UN expert: Israeli occupation longest in modern world. Pridobljeno s https://www.aa.com.tr/en/middle-east/un-expert-israeli-occupation-longest-in-modern-world/1624297
2. Encyclopaedia Britannica. (n.d.). Ottoman Empire. Pridobljeno s https://www.britannica.com/place/Ottoman-Empire
3. PBS. (n.d.). 1913: Seeds of Conflict. Pridobljeno s https://www.pbs.org/show/1913-seeds-conflict/
4. NZHistory. (n.d.). Collapse of the Ottoman Empire. Pridobljeno s https://nzhistory.govt.nz/war/ottoman-empire/collapse
5. Wikipedia contributors. (2021). History of the State of Palestine. V Wikipediji, The Free Encyclopedia. Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/History_of_the_State_of_Palestine
6. Kuhrt, A. (1995). The Ancient Near East (str. 438). Routledge.
7. Mazar, A. (1997). Iron Age Chronology: A Reply to I. Finkelstein. Levant, 157-167.
8. Mazar, A. (2005). The Debate over the Chronology of the Iron Age in the Southern Levant. V Lvy & Higman (Ur.), The Bible and Radiocarbon Dating: Archaeology, Text, and Science (str. 15-30).
9. Kletter, R. (2004). Chronology and United Monarchy: A Methodological Review. Zeitschrift des Deutschen Palästina-Vereins, 13-54.
10. Mazar, A. (2010). Archaeology and the Biblical Narrative: The Case of the United Monarchy. Archaeological and Biblical Perspectives, 29.
11. Korb, S. (2010). Life in Year One. Riverhead Books.
12. Esposito, J. L. (2002). What Everyone Needs to Know about Islam (str. 157). Oxford University Press.
13. Bosworth, C. E. (Ur.). (n.d.). Historic Cities of the Islamic World (str. 226).
14. Sela, A. (Ur.). (2002). Palestine Arabs. V The Continuum Political Encyclopedia of the Middle East (str. 664-673). Continuum.
15. World Bank. (2007). Movement and Access Restrictions in the West Bank: Uncertainty and Inefficiency in the Palestinian Economy. Pridobljeno s http://web.archive.org/web/20100410101010/http://siteresources.worldbank.org/
16. Baum, N. (2005). Historical Time Line for Israel/Palestine. Pridobljeno s http://web.archive.org/web/20131219000000*/http://www.umass.edu/
17. Filiu, J.-P. (2014). GazaManjše palestinsko ozemlje pod lastno upravo na vzhodni... More: A History. New York, NY: Oxford University Press.
18. Wikipedia contributors. (n.d.). Yom Kippur War. V Wikipediji, The Free Encyclopedia. Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/Yom_Kippur_War
19. Sela, A. (Ur.). (2002). Palestine Arabs. V The Continuum Political Encyclopedia of the Middle East (str. 664-673). Continuum.
20. Eghbariah, R. (2023). The “Harvard Law Review” Refused to Run This Piece About Genocide in GazaManjše palestinsko ozemlje pod lastno upravo na vzhodni... More. The Nation. Pridobljeno s http://web.archive.org/web/20231206000000*/http://www.thenation.com/
21. Associated Press. (2023). South Africa launches case at top UN court accusing Israel of genocide in GazaManjše palestinsko ozemlje pod lastno upravo na vzhodni... More. AP News. Pridobljeno s http://web.archive.org/web/20231231000000*/http://www.apnews.com/
22. Wikipedia contributors. (n.d.). Palestinian genocide accusation. V Wikipediji, The Free Encyclopedia. Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/Palestinian_genocide_accusation#CITEREFHuman_Rights_Watch2024
23. RTV Slovenija. (n.d.). Vojna med Izraelom in Hamasom traja že 1 mesec. Pridobljeno s https://www.rtvslo.si/enostavno/svet/vojna-med-izraelom-in-hamasom-traja-ze-1-mesec/687320