O umetni inteligenci je bilo povedanega in napisanega že ogromno, dejstvo pa je, da je uporaba umetne inteligence v družbi postala ustaljena, toda od človeka do človeka je sprejemanje tega zelo različno. Raziskave kažejo, da je sprejemanje uporabe umetne inteligence kompleksna tematika na katero vplivajo osebnostne značilnosti, zabavni mediji in ogromno ostalih spremenljivk. V prihodnje bo morala integracija umetne inteligence sloneti na transparentnosti in odgovornosti vseh, ki jo razvijajo, uporabljajo in/ali o njej razpravljajo.
Katere osebnostne značilnosti vplivajo na odnos do umetne inteligence in kako?
V eni izmed nedavnih študij so raziskovalci poskušali ugotoviti, kako osebnostne lastnosti vplivajo na odnos do umetne inteligence. Uporabili so več testov osebnosti, s čimer so najprej preverili, kakšne so osebnostne značilnosti posameznikov. Nato so te iste posameznike povprašali o njihovih stališčih glede umetne inteligence. Rezultati so pokazali, da je zelo vplivna lastnost vljudnost oz. sprejemljivost. Posamezniki, ki so bili bolj sprejemljivi do mnenja drugih, so imeli bolj pozitivno mnenje glede umetne inteligence. Raziskovalci pojasnjujejo, da je to precej logično – tisti, ki se pogosteje strinjajo z ostalimi, bodo verjetno tudi bolj sprejemljivi do novih idej in izumov ter bodo bolj pozorni na vse možne pozitivne vidike, ki pospremijo neke novosti. Nekdo, ki ni sprejemljiv pa preprosto zavrača večino stvari in idej, saj je bolj osredotočen na negativnosti.
Druga osebnostna lastnost za katero so ugotovili statistično značilno povezanost z odnosom do umetne inteligence je bil odnos do teorij zarot. Posamezniki, ki so bili bolj naklonjeni do sprejemanja teorij zarot, so bili bolj negativno naravnani do umetne inteligence. Spet so raziskovalci tukaj prišli do zaključka, da gre za smiselno povezavo, saj se tisti, ki iščejo alternativne razlage za pojasnjevanje realnosti, ne bodo dali zlahka prepričati v razlago, ki jo ponuja splošno sprejeti vir informacij. Na primeru umetne inteligence so to tisti, ki jo razvijajo in promovirajo njene pozitivne plati ter raznorazni mediji. Nekdo, ki sprejema razne teorije zarot, bo tako hitro trdil, da je vse zlagano in da je umetna inteligenca samo orodje za kontroliranje množic, njen razvoj pa vodi v končanje človeštva kakor ga poznamo. Raziskovalci tukaj poudarjajo predvsem ključno vlogo, ki ga imajo socialna omrežja in spletni portali, kjer se takšne in drugačne teorije zarot po navadi začnejo masovno širiti. Ravno tako opozarjajo, da je še posebej pri kompleksnejših tematikah – kar umetna inteligenca zagotovo je – večja verjetnost za nastanek teorije zarote. Zatorej nagovarjajo organizacije in podjetja, ki se poslužujejo sistemov in algoritmov, ki uporabljajo umetno inteligenco, da so karseda transparentni in odkriti. Če se teorije zarot ne bodo javno zavrgle z uporabo dejstev, bo težko spremeniti percepcijo negativno mislečih. Istočasno se avtorji študije zavedajo, da za najbolj goreče vernike raznoraznih teorij tudi dejstva ne bodo dovolj. Nazadnje omenijo še vlogo, ki jo imajo filmi in televizijske serije, kjer je umetna inteligenca zelo pogosto prikazana v negativnih vlogah. In to nas pripelje do naslednjega vprašanja.
Kako filmi in televizijske serije vplivajo na to, kako ljudje sprejemamo umetno inteligenco?
V eni izmed študij je raziskovalce zanimalo, če in kako zabavni mediji vplivajo na dojemanje umetne inteligence. Še posebej so se osredotočili na to, ali prikaz zmožnosti in značilnosti umetne inteligence v filmih in televizijskih serijah vpliva na to, kako ljudje v resničnem svetu dojemajo umetno inteligenco. Rezultati so pokazali, da so bili udeleženci precej dobri v prepoznavanju preveč nerealističnih predstav umetne inteligence in so sposobni prepoznavanja pretiravanja v filmih in serijah. Bolj jih je recimo skrbelo, da bodo zaradi umetne inteligence ogrožena kakšna delovna mesta, kot pa da bi verjeli, da bo umetna inteligenca začela pobijati ljudi. Raziskovalci poudarjajo, da je to delno zato, ker zabavni mediji v sedanjosti redko predstavljajo edini vir informacij o umetni inteligenci. Zanimiva je ugotovitev, da tisti, ki verjamejo, da je umetna inteligenca v filmih in televizijskih serijah prikazana avtentično, hkrati verjamejo v bolj ekstremne in negativne posledice umetne inteligence. Avtorji raziskave so omenili, da četudi zgleda, da ljudje večinoma ne verjamejo slepo prikazanemu, še vedno obstaja določen vpliv, ki ga filmi in serije imajo. Pri tem so omenili ogromne denarne vsote, ki jih ameriška vojska investira v zabavno industrijo, da se jo prikaže na pozitiven način. Tako opozarjajo na možnost manipuliranja preko zabavnih medijev in pomembnost zavedanja moči, ki jo le-ti vendarle imajo.
V katerih primerih smo bolj naklonjeni k uporabi umetne inteligence?
Lanskoletna meta raziskava je na podlagi obsežnega pregleda znanstvene literature ugotavljala, kaj vse vpliva na to, kako naklonjeni smo do uporabe umetne inteligence. Gre za dosti dejavnikov, največ pa jih je povezanih z naklonjenostjo do novih tehnologij in do percepcije uporabnosti umetne inteligence. Z drugimi besedami, če ljudje menijo, da jim bo umetna inteligenca olajšala delo, v veliki večini sprejemajo njeno uporabo. To velja za večino panog in aplikacij umetne inteligence. Pomemben faktor, ki ga izpostavi študija so kulturne značilnosti, ki dostikrat diktirajo, ali bo nekdo pripravljen uporabljati umetno inteligenco. Takšen vidik je mnogokrat spregledan, vsekakor pa imajo recimo vera in raznorazne kulturne tradicije vpliv na sprejemanje vedno bolj poglobljene integracije umetne inteligence v vsakodnevnem življenju. Za primer so v članku ponudili nenaklonjenost uporabe umetne inteligence v poučevanju verskih naukov. Razlog za to naj bi bil v tem, da večina posameznikov išče versko učenje za negovanje duhovnega in čustvenega udobja, česar umetna inteligenca ne more nadomestiti.
Naprej proti odgovorni in transparentni integraciji umetne inteligence
Na mnenje ljudi o umetni inteligenci vpliva več dejavnikov, tako vsi, ki so bili že omenjeni, kot tudi osebne izkušnje, stopnja tehnološke pismenosti, medijsko poročanje in še mnogo ostalih. Ljudje, ki so bolj seznanjeni s tehnologijo in imajo pozitivne izkušnje z njo, so pogosto bolj naklonjeni umetni inteligenci. Nasprotno pa lahko senzacionalistični medijski prispevki o nevarnostih AI, kot so izguba delovnih mest, ustvarjajo strah in negotovost. Poleg tega igrajo vlogo tudi izobraževanje, regulativne politike in zgodovinski konteksti, ki oblikujejo širši družbeni odnos do naprednih tehnologij.
V prihodnosti se bomo ljudje morali naučiti sprejemati uporabo umetne inteligence v vsakdanjem življenju, saj bo ta postala vse bolj integrirana v naši družbi. To bo zahtevalo odprtost za učenje in prilagajanje, pa tudi razvijanje kritičnega razmišljanja, da bi lahko razumeli in upravljali s tveganji ter izkoristili priložnosti, ki jih umetna inteligenca prinaša. Izobraževalni sistemi bodo morali vključiti vsebine, povezane z umetno inteligenco, da bodo posamezniki bolje pripravljeni na prihodnost. Pomembno bo tudi spodbujanje etičnih razprav in oblikovanje politik, ki bodo zagotovile pravično in odgovorno uporabo umetne inteligence, kar bo pripomoglo k večjemu zaupanju in sprejemanju te tehnologije. Vse to kliče po transparentnosti in odgovornosti tako s strani tistih, ki razvijajo umetno inteligenco, kakor tudi s strani vseh ostalih, ki vplivajo in oblikujejo javno mnenje.
VIRI
Kelly, S., Kaye, S., & Oviedo-Trespalacios, O. (2023). What factors contribute to the acceptance of artificial intelligence? A systematic review. Telematics and Informatics, 77, 101925. https://doi.org/10.1016/j.tele.2022.101925
Nader, K., Toprac, P., Scott, S., & Baker, S. (2022). Public understanding of artificial intelligence through entertainment media. AI & Society. https://doi.org/10.1007/s00146-022-01427-w
Stein, J. P., Messingschlager, T., Gnambs, T., Hutmacher, F., & Appel, M. (2024). Attitudes towards AI: measurement and associations with personality. Scientific reports, 14(1), 2909. https://doi.org/10.1038/s41598-024-53335-2
