V Sloveniji vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri

Transfuzija krvi v ambulanti

Na Fakulteti za farmacijo imamo tudi predmet “Osnove transfuzijske medicine in transplantacije”, kjer pridobimo znanje o krvnih skupinah, postopkih transfuzije, imunoloških vidikih, etičnih in pravnih vprašanjih, ter osnovah transplantacijske imunologije in presaditvah organov.

Kri je pomembna življenjska tekočina, ki omogoča delovanje človeškega telesa. Njena pomembnost se odraža v številnih vitalnih funkcijah, kot so prenos kisika in hranilnih snovi do celic, odstranjevanje odpadnih produktov, obramba pred okužbami in uravnavanje telesne temperature. Eden izmed najpomembnejših vidikov krvi, ki ima ključno vlogo v medicini in transfuzijski medicini, so krvne skupine.

Razumevanje krvnih skupin je ključnega pomena za številne medicinske postopke, kot so transfuzije krvi, transplantacije organov, nosečnost in zdravljenje določenih bolezni. Napačna transfuzija krvi lahko vodi do hudih imunoloških reakcij, ki so lahko življenjsko nevarne.

Krvne skupine

Krvne skupine so sistem klasifikacije krvi, ki temelji na prisotnosti ali odsotnosti določenih antigenov na površini rdečih krvničk (eritrocitov). Te antigene dedujemo od staršev, in kombinacija teh antigenov določa našo krvno skupino. Do danes so odkrili že več kot 600 različnih krvnih skupin oziroma eritrocitnih antigenov, vendar so najpomembnejši in najbolj poznani ABO, RhD sistem in Kell (K). Vsakemu krvodajalcu in tistemu, ki kri prejme zato vedno preverijo vsaj te tri skupine, preden se kakršnakoli transfuzija izvede (v nujnih primerih obstajajo tudi izjeme). V ABO sistemu ločimo štiri glavne krvne skupine: A, B, AB in O, medtem ko Rh sistem določa prisotnost (Rh pozitivna) ali odsotnost (Rh negativna) antigena D. Običajno se krvno skupino poda s kombinacijo AB0 in Rh sistema in tako dobimo osem glavnih krvnih skupin: A+, A-, B+, B-, AB+, AB-, 0+ in 0-. V Sloveniji najbolj prevladuje krvna skupina A+, takoj za njo pa 0+. Najmanj ljudi ima krvno skupino AB- (le 1%).

8 krvnih kapljic, ki označujejo posamezno krvno skupino (0-, AB+, AB-, 0+, B-, B+, A- in A+)

Zaloge v Sloveniji

Ali si vedel, da v Sloveniji vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri? Ali pa, da je za takšno potrebo po krvi potrebnih kar 300 darovalcev dnevno? Ugotavljanje zalog krvi je kompleksno delo, zato je potrebno stalno spremljanje in ukrepanje transfuzijske službe, Zaloge krvi niso odvisne samo od krvodajalcev in zbrane krvi, ampak tudi od porabe same krvi. Ta pa je nepredvidljiva tako po potrebnih količinah komponent krvi kot po krvnih skupinah. Za transfuzijsko službo pa ne predstavlja problema samo pomanjkanje krvi, temveč tudi njeno kopičenje, saj imajo komponente krvi določen rok trajanja. Grafičen prikaz stanja zalog krvi po krvnih skupinah je na voljo tudi na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino na povezavi: http://www.ztm.si/.

Kaj se zgodi z mojo krvjo po odvzemu?

Odvzeto enoto polne krvi se loči oziroma predela na njene posamezne sestavine ali krvne komponente. To naredijo s pomočjo fizikalnih metod, kot sta centrifugiranje in filtriranje. Iz vrečke polne krvi pripravijo namreč koncentrirane eritrocite, koncentrirane trombocite (bele krvničke) in sveže zmrznjeno plazmo. Vsaka krvna komponenta pa zahteva posebno shranjevanje: eritrociti (do 42 dni pri 4 °C), trombociti (do 7 dni na 22 ˘C) in plazma (do tri leta na -25 °C).

V kolikšnem času telo nadomesti kri?

Standardni odvzemni volumen ob darovanju krvi je 450 mL (slabe pol litra krvi). To je minimalna količina krvi, iz katere se lahko pripravijo zares kvalitetni in uporabni krvni pripravki. Že po nekaj urah po odvzemu se nam volumen krvi povrne na prejšnje stanje zaradi prehajanja tekočine iz tkiv v žile. Zato je pomembno, da v tem času krvodajalec popije dovolj tekočine. Trombociti se nadomestijo v parih dneh, eritrociti pa v parih tednih, zaloge železa pa v nekaj mesecih (3-4).

Kaj pa možnost okužb in drugi nezaželeni učinki?

Usposobljeno zdravstveno osebje zagotovi, da je možnost okužb ničelna. Mesto vboda se dobro razkuži, uporabi se sterilna igla, po odvzemu pa se mesto prekrije s sterilno gazo in kompresijskim povojem. Nezaželeni učinki so redki. Možno je blago znižanje krvnega tlaka takoj po odvzemu, a v nekaj urah dosežemo isti volumen krvi in s tem tudi primerljiv krvni pritisk. Pogosteje so težave posledica hitrih sprememb položaja telesa na primer vrtoglavica. Zato je tudi priporočeno, da krvodajalec po odvzemu na točki počaka vsaj 20 minut.

Primerni krvodajalec

Kri lahko daruje vsaka oseba, ki:

  • je dobrega zdravja in počutja (brez znakov prehladnih obolenj),
  • je stara med 18 in 65 let,
  • tehta več kot 50 kg oziroma ima količino krvi v telesu več kot 3500 mL,
  • ima vrednost hemoglobina 135 g/L (moški) oziroma 124 g/L (ženske).

Kri ne smete darovati, če ste:

  • vi ali vaši spolni partnerji okuženi z virusom HIV,
  • kadarkoli vbrizgavali droge,
  • okuženi z virusom zlatenice (hepatitis B in C)
  • imeli presajeno možgansko ovojnico, očesno roženico oziroma ste bili zdravljeni z rastnimi hormoni človeškega izvora

Kdaj moram darovanje krvi odložiti?

V primeru priprav in udeležbe na daljših tekih (maratonih) je priporočeno, da krvodajalstvo preložite za vsaj 4 tedne pred in po tekaški preizkušnji. Prav tako je v času menstruacije večja možnost neželenih učinkov darovanja krvi kot tudi znižanje koncentracije hemoglobina v krvi (slabokrvnost), zato se odsvetuje darovanje krvi v tem obdobju. Darovanje morate preložiti tudi v primeru novega piercinga oziroma prebadanja kože ali tattoo-ja za 4 mesece, če ste potovali po tropskih krajih (do 1 leta), bili noseči ali pa ste rodili in dojite (za 1 leto), dobili transfuzijo krvi (za 1 leto), imeli tvegan spolni odnos (za 4-12 mesecev), v zadnjih 28 dneh preboleli nalezljivo bolezen (za en mesec) ali imeli endoskopske preiskave (za 4 mesece).

Literatura

Dean, L. (2012). ABO Blood Group. In V. M. Pratt (Eds.) et. al., Medical Genetics Summaries. National Center for Biotechnology Information (US).

Lotterman, S., & Sharma, S. (2023). Blood Transfusion. In StatPearls. StatPearls Publishing.

Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. Krvodajalstvo. 2024. Dostopno na: http://www.ztm.si/krvodajalstvo/

Meta

Meta je diplomirana inženirka laboratorijske biomedicine, študij pa nadaljuje na isti magistrski smeri na FFA. Rada se preizkuša na različnih področjih znanosti, vendar imata biologija in kemija največji košček njenega srca. Največkrat jo boste zalotili pisati o zdravstvu.

Poglej vse objave
Članki "iz predavalnice" so članki o študijskih vsebinah, ki jih članice in člani ekipe Ultraved.si poslušajo na svojih študijskih programih.
Skip to content