Barva je subjektivna čutna zaznava, ki jo povzroči svetloba. Slednja se pri interakciji s predmetom absorbira, odbije ali prepusti, pri čemer barvna zaznava nastane na podlagi neabsorbirane svetlobe. Nastanek barvnega vtisa je odvisen od lastnosti svetlobnega vira, barvnega predmeta in doživetja opazovalca.
Barva je subjektivna čutna zaznava
Barva je subjektivna čutna zaznava, ki jo v možganih povzroči v oko vpadla svetloba. Spekter vidne svetlobe, ki ga lahko zazna naše oko, zajema valovne dolžine od 400 nm do 700 nm. Znotraj tega ima vsaka barva svojo valovno dolžino. Krajše valovne dolžine zaznamo kot vijolične in modre barve, srednji del spektra povzroča zaznavo zelenih in rumenih barv, medtem ko daljše valovne dolžine predstavljajo zaznavo rdeče barve.
Nastanek barvnega vtisa
Subjektivno doživetje v oko vpadle svetlobe imenujemo barvni vtis. Pri nastajanju barvnega vtisa sodelujejo trije dejavniki: svetlobni vir, barvni predmet in opazovalec. Tako je barva odvisna od vrste svetlobe, pod katero jo opazujemo, fizikalno-kemijske sestave opazovanega predmeta in psihološke sposobnosti opazovalca.
Barve nekega predmeta torej dva opazovalca ne bosta videla enako, razlogov za to pa je lahko več: mogoče gledata predmet pod nekoliko drugačnim kotom in je tako osvetljenost predmeta za enega nekoliko drugačna kot za drugega, morda se njune čutne celice nekoliko razlikujejo ipd.
Svetlobni vir vpliva na videz barve
Barva brez svetlobe ne more obstajati, zato je pomembno, pod kakšno svetlobo opazujemo predmete. Isto barvo bomo pri različnih vrstah svetlobe doživljali drugače. Zato se je organizacija CIE odločila za standardizacijo nekaterih vrst svetlob, kar uporabljamo pri merjenju barve. Tako poznamo svetlobo A, ki predstavlja večerno svetlobo, svetlobo B (sončna svetloba), svetlobo C (povprečna dnevna svetloba), svetlobo D (povprečna dnevna svetloba z vključenim UV-delom spektra) itd. V splošnem ustvarja toplejša svetloba A bolj pozitivno vzdušje in sproži več pozitivnih odzivov v primerjavi s svetlobo D, ki je hladnejša.
Barva predmeta je odvisna od njegovih lastnosti
Svetloba potuje skozi prazen prostor, dokler ne naleti na nek predmet. Ko svetloba pade na površino predmeta, se del svetlobe absorbira, del svetlobe pa se odbije ali prehaja skozi predmet. Površina predmeta je lahko gladka ali hrapava, kar vpliva na to, kako se bo svetloba odbila. Pride lahko do zrcalnega odboja, pri katerem je vpadni kot svetlobe enak odbojnemu, razpršenega odboja, pri katerem se svetloba odbije v več smeri, ali mešani (kombinacija obeh).
Barvna zaznava nastane na podlagi neabsorbirane svetlobe, torej od predmeta odbite ali prepuščene svetlobe. Zakaj je trava zelena? Zelene rastline vsebujejo klorofil, ki absorbira svetlobo v modrovijoličnem in rdečem delu spektra, odbija pa se zeleni del spektra. Rastline s klorofilom so za nas zelene barve, saj naše oko zazna odbito svetlobo.
Vsak človek barvo zaznava drugače
Človeško čutilo za vid predstavlja oko, ki ima na mrežnici čutne celice za zaznavanje svetlobe. Te celice delimo na paličicePosebne celice v očesu, ki nam omogočajo vid.... More (namenjene so razlikovanju svetlega od temnega) in čepke (uporabljamo jih za zaznavanje barv). Slednje delimo glede na občutljivost v določenem področju valovanja svetlobe. Največ je čepkov, ki zaznavajo rdečo, približno pol manj zaznava zeleno, najmanjše število pa zaznava modro svetlobo. Ker je njihova razporeditev naključna, je odziv odvisen od vsakega posameznika.
Pri nekaterih ljudeh je normalno zaznavanje barv onemogočeno zaradi prirojene ali pridobljene barvne anomalije. Tako nekateri ločujejo med barvnimi toni samo pri ugodnih svetlobnih pogojih, medtem ko imajo nekateri popolno barvno slepoto.
Pomen proučevanja in razumevanja barv
Razumevanje barve kot subjektivne čutne zaznave, ki jo sproži svetloba, je ključno za številne področja, od umetnosti do znanosti. Omogoča boljše razumevanje sveta okoli nas in lahko vpliva na naše dojemanje in občutke. Kljub standardizaciji svetlobnih virov in objektivni barvni metriki ostaja barva subjektivna izkušnja, ki je pri vsakem posamezniku nekoliko drugačna. Globlje razumevanje barve lahko prispeva k razvoju oblikovanja, znanosti in celo k izboljšanju kakovosti življenja.
Viri:
Jamšek, S., Sajovic, I., Godec, A., Vrtačnik, M., Wissiak Grm, K., Boh, B., & Glažar, S. (24. 4 2024). Zakaj je trava zelena. Pridobljeno iz E-učbenik: https://eucbeniki.sio.si/kemija9/1111/index1.html
Model očesa in napake vida. (24. 4 2024). Pridobljeno iz Svetlova v osnovni šoli: https://svetloba.splet.arnes.si/model-ocesa-in-camera-obscura/
Skerbiš, K. (24. 4 2024). Vpliv osvetlitve na zaznavanje barv in njihov simbolni pomen (diplomsko delo). Pridobljeno iz Repozitorij Univerze v Ljubljani: https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=113419&lang=slv
Smoljanović, L. (24. 4 2024). Zaznavanje in dojemanje barv (magistrsko delo). Pridobljeno iz CORE: https://core.ac.uk/download/pdf/161592065.pdf
