Z epidemijo čezmerne hranjenosti in debelosti in obravnavo teh pojavov kot bolezni se je izrisala želja po zdravilu, ki bi pomagalo odpraviti odvečno telesno maso. Je semaglutid to, kar je tako veliko ljudi tako dolgo čakalo? Kakšni so neželeni učinki? In kakšni so drugi potencialno ugodni učinki?
Ozadje: Glukagonu podoben peptid 1 (GLP-1, glucagone-like peptid 1)
Vnos hrane sproži serijo biokemijskih reakcij. Pri tem nizu je glavni signal povečana raven krvnega sladkorja. Ena od snovi, ki reagira na to, je hormon z imenom »glukagonu podoben peptid 1« (GLP-1). Izloča ga v glavnem tanko črevo, nekaj pa tudi osrednji živčni sistem.
Glavna naloga tega hormona je, da uravnava vzpostavitev »normalne« ravni krvnega sladkorja, torej da ga zniža. Deluje na različne organe in organske sisteme in vpliva na njihovo funkcioniranje, kot prikazuje tabela 1, in tako prispeva k normalizaciji krvnega sladkorja.
Tabela 1: delovanje GLP-1 v povezavi s krvnim sladkorjem: na katere organe vpliva in kako (povzeto po Lieberman et al., 2017, 815)
|
trebušna slinavka |
spodbuja nastajanje in sproščanje insulina zavira izločanje glukagona, ki deluje nasprotno kot inzulinInzulin je hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka,... More ugodno vpliva na delitev celic in zavira celično smrt |
|
želodec in črevesje |
zavira izločanje želodčne kisline in praznjenje želodca |
|
osrednji živčni sistem |
zavira vnos hrane in vode spodbuja sitost in hujšanje |
|
srčno-žilni sistem |
izboljša delovanje srca in ožilja po ishemiji |
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 je delovanje GLP-1 okrnjeno in tako je regulacija krvnega sladkorja motena.
Zdravilo, ki oponaša delovanje GLP-1, ima številne pozitivne učinke
Po večletnem raziskovanju in mnogih bolj ali manj uspešnih farmacevtskih spojinah je na trg prišlo zdravilo, ki doslej najuspešneje posnema delovanje hormona GLP-1. To je zdravilo semaglutid, ki ima dve lastniški imeni: kot Ozempic je registrirano za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, kot Wegovy pa za zdravljenje čezmerne hranjenosti in debelosti.
Da učinkovina semaglutid deluje tudi kot zdravilo proti debelosti, so ugotovili med kliničnimi preizkušanji njegove učinkovitosti za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2. Danes vemo, da ima zdravilo, ki posnema delovanje GLP-1, naslednje dokazane učinke:
- pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 učinkovito pomaga znižati telesno maso, znižati HbA1c (glikirani hemoglobin, ki je pokazatelj, kako učinkovito naše telo uravnava ravni krvnega sladkorja) in na splošno izboljšati nadzor nad krvnim sladkorjem brez epizod nevarno povišanega krvnega sladkorja;
- pri ljudeh s povečano telesno maso, a brez sladkorne bolezni pa pomaga pri zmanjšanju telesne mase bolje kot placebo in bolje kot druga antidiabetična zdravila. Učinkovitost semaglutida pri zmanjšanju telesne mase pri ljudeh brez sladkorne bolezni je doslej dokazana v osmih različnih raziskavah.
Neželeni učinki
Čeprav ga ljudje na splošno dobro prenašajo, lahko pri občutljivih povzroči prebavne motnje, kot je na primer driska. Obstaja možnost povečanega tveganja za nastanek žolčnih kamnov v žolčniku ali žolčnih izvodilih. Poročajo tudi o možnosti nastanka globoke venske tromboze.
Zdravilo lahko pomaga pri izgubi telesne mase, vendar gre ta izguba lahko na račun mišičnega tkiva, kar ni zaželeno. Mišice so v telesu eden od največjih porabnikov energije, kar pripomore k zmanjševanju telesne mase. Da semaglutid prispeva k izgubi mišic, poročata vsaj dve raziskavi. Poleg tega nekatere raziskave opozarjajo, da bi semaglutid lahko povečeval število maščobnih celic. Sicer hkrati pomaga zmanjšati obseg teh celic, lahko pa bi pomagal povečati število. To bi lahko pomenilo, da po prenehanju jemanja zdravila, ljudje pridobijo telesno maso v večjem obsegu, kot so jo imeli ob začetku jemanja zdravila. Povečala naj bi se namreč kapaciteta za maščobne zaloge.
Druge, še ne dobro raziskane možnosti teh zdravil
Semaglutid je registriran za obvladovanje ravni krvnega sladkorja pri bolnikih s sladkorno boleznijo in za zniževanje telesne mase, veliko raziskav pa poteka na naslednjih področjih, kjer bi morda semaglutid in podobna zdravila, ki oponašajo delovanje črevesnih peptidov, lahko imela določene učinke. O teh potekajo različne raziskave:
- o učinku na poti in sisteme nagrajevanja, nadzor nad impulzivnim vedenjem in obvladovanje odvisnosti;
- možne antidepresivne lastnosti;
- potencialno zdravilo za nekatere simptome shizofrenije;
- ugodni učinki za živčni in srčno-žilni sistem ter kostno gostoto.
Obetavno zdravilo, a ni čudežno in ima neželene učinke
Semaglutid ni čudežno zdravilo in njegovih neželenih učinkov ni dobro podcenjevati. S tem povzetkom smo pokazali, zakaj je to zdravilo tako priljubljeno in zakaj zanima toliko raziskovalcev. Semaglutid in podobne snovi, ki oponašajo delovanje nekaterih telesu lastnih beljakovin, ostajajo možnost zdravljenja. V prihodnosti lahko pričakujemo zanesljivejše podatke o kratkotrajnih in dolgotrajnih neželenih učinkih.
Viri
Ahmann, A. J., Capehorn, M., Charpentier, G., Dotta, F., Henkel, E., Lingvay, I., Holst, A. G., Annett, M. P., & Aroda, V. R. (2017). Efficacy and safety of once-weekly semaglutide versus exenatide er in subjects with type 2 diabetes (SUSTAIN 3): A 56-week, open-label, randomized clinical trial. Diabetes Care, 41(2), 258-266. https://doi.org/10.2337/dc17-0417
Bhalla, S., Mehan, S., Khan, A., & Rehman, M. U. (2022). Protective role of IGF-1 and GLP-1 signaling activation in neurological dysfunctions. Neuroscience & Biobehavioral Reviews, 142, 104896. https://doi.org/10.1016/j.neubiorev.2022.104896
Bradley, C. L., McMillin, S. M., Hwang, A. Y., & Sherrill, C. H. (2022). High-dose once-weekly semaglutide: A new option for obesity management. Annals of Pharmacotherapy, 56(8), 941-950. https://doi.org/10.1177/10600280211053867
Durak, A., & Turan, B. (2023). Liraglutide provides cardioprotection through the recovery of mitochondrial dysfunction and oxidative stress in aging hearts. Journal of Physiology and Biochemistry, 79(2), 297-311. https://doi.org/10.1007/s13105-022-00939-9
Eren-Yazicioglu, C. Y., Yigit, A., Dogruoz, R. E., & Yapici-Eser, H. (2020). Can GLP-1 be a target for reward system related disorders? A qualitative synthesis and systematic review analysis of studies on palatable food, drugs of abuse, and alcohol. Frontiers in Behavioral Neuroscience, 14, 614884. https://doi.org/10.3389/fnbeh.2020.614884
Evans, B., Stoltzfus, B., Acharya, N., Nyland, J. E., Arnold, A. C., Freet, C. S., Bunce, S. C., & Grigson, P. S. (2022). Dose titration with the glucagon-like peptide-1 agonist, liraglutide, reduces cue- and drug-induced heroin seeking in high drug-taking rats. Brain Research Bulletin, 189, 163-173. https://doi.org/10.1016/j.brainresbull.2022.08.022
Flintoff, J., Kesby, J. P., Siskind, D., & Burne, T. H. (2021). Treating cognitive impairment in schizophrenia with glp-1ras: An overview of their therapeutic potential. Expert Opinion on Investigational Drugs, 30(8), 877-891. https://doi.org/10.1080/13543784.2021.1951702
Gao, X., Hua, X., Wang, X., Xu, W., Zhang, Y., Shi, C., & Gu, M. (2022). Efficacy and safety of semaglutide on weight loss in obese or overweight patients without diabetes: A systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials [Systematic Review]. Frontiers in Pharmacology, 13. https://doi.org/10.3389/fphar.2022.935823
Ida, S., Kaneko, R., Imataka, K., Okubo, K., Shirakura, Y., Azuma, K., Fujiwara, R., & Murata, K. (2021). Effects of antidiabetic drugs on muscle mass in type 2 diabetes mellitus. Current Diabetes Reviews, 17(3), 293-303. https://doi.org/10.2174/1573399816666200705210006
Lieberman, M., Marks, A. D., & Peet, A. (2017). Marks’ basic medical biochemistry. Wolters Kluwer Health/Lippincott Williams & Wilkins.
Maagensen, H., Helsted, M. M., Gasbjerg, L. S., Vilsbøll, T., & Knop, F. K. (2023). The gut-bone axis in diabetes. Current Osteoporosis Reports, 21(1), 21-31. https://doi.org/10.1007/s11914-022-00767-2
Rodbard, H. W., Lingvay, I., Reed, J., de la Rosa, R., Rose, L., Sugimoto, D., Araki, E., Chu, P.-L., Wijayasinghe, N., & Norwood, P. (2018). Semaglutide added to basal insulin in type 2 diabetes (SUSTAIN 5): A randomized, controlled trial. The Journal of Clinical Endocrinology & Metabolism, 103(6), 2291-2301. https://doi.org/10.1210/jc.2018-00070
Sargeant, J. A., Henson, J., King, J. A., Yates, T., Khunti, K., & Davies, M. J. (2019). A review of the effects of glucagon-like peptide-1 receptor agonists and sodium-glucose cotransporter 2 inhibitors on lean body mass in humans. Endocrinology and Metabolism, 34(3), 247-262. https://doi.org/10.3803/EnM.2019.34.3.247
Smits, M. M., & Van Raalte, D. H. (2021). Safety of semaglutide [Review]. Frontiers in Endocrinology, 12. https://doi.org/10.3389/fendo.2021.645563
Wadden, T. A., Bailey, T. S., Billings, L. K., Davies, M., Frias, J. P., Koroleva, A., Lingvay, I., O’Neil, P. M., Rubino, D. M., Skovgaard, D., Wallenstein, S. O. R., Garvey, W. T., & Investigators, S. (2021). Effect of subcutaneous semaglutide vs placebo as an adjunct to intensive behavioral therapy on body weight in adults with overweight or obesity: The STEP 3 randomized clinical trial. JAMA, 325(14), 1403-1413. https://doi.org/10.1001/jama.2021.1831
Wilding, J. P. H., Batterham, R. L., Davies, M., Van Gaal, L. F., Kandler, K., Konakli, K., Lingvay, I., McGowan, B. M., Oral, T. K., Rosenstock, J., Wadden, T. A., Wharton, S., Yokote, K., Kushner, R. F., & Group, S. S. (2022). Weight regain and cardiometabolic effects after withdrawal of semaglutide: The STEP 1 trial extension. Diabetes, Obesity and Metabolism, 24(8), 1553-1564. https://doi.org/10.1111/dom.14725
Yang, J., Ren, J., Song, J., Liu, F., Wu, C., Wang, X., Gong, L., Li, W., Xiao, F., Yan, F., Hou, X., & Chen, L. (2013). Glucagon-like peptide 1 regulates adipogenesis in 3T3-L1 preadipocytes. International Journal of Molecular Medicine, 31(6), 1429-1435. https://doi.org/10.3892/ijmm.2013.1350
Yin, D. G., Ding, L. L., Zhou, H. R., Qiu, M., & Duan, X. Y. (2021). Comprehensive analysis of the safety of semaglutide in type 2 diabetes: A meta-analysis of the SUSTAIN and PIONEER trials. Endocrine Journal, 68(6), 739-742. https://doi.org/10.1507/endocrj.EJ21-0129
Zinman, B., Aroda, V. R., Buse, J. B., Cariou, B., Harris, S. B., Hoff, S. T., Pedersen, K. B., Tarp-Johansen, M. J., Araki, E., & Investigators, P. (2019). Efficacy, safety, and tolerability of oral semaglutide versus placebo ad
